Jedro

Ker imajo skladno z javnim pozivom prednost pri dodelitvi sredstev vsebinsko in formalno popolne vloge po vrstnem redu oddaje formalno popolnih vlog (časovna lista formalno popolnih vlog), lahko stranka v upravnem sporu uveljavlja tudi ugovore, ki se nanašajo uvrstitev vlog drugih prijaviteljev na časovno listo popolnih vlog, kot tudi na vsebinsko ustreznost vlog, ki so bile na časovno lestvico formalno popolnih vlog uvrščene pred njo. Tovrstnih ugovorov pa brez vpogleda v upravne spise, ki se nanašajo na druge prijavitelje, ni mogoče učinkovito uveljavljati.

Tožena stranka je pri presoji popolnosti vlog drugih prijaviteljev upoštevala soglasja MIZŠ, izdana pred objavo javnega poziva in torej soglasja, ki so bila izdana brez vsakršne pravne podlage. Takšna soglasja so po presoji sodišča nezakonita in jih pri presoji izpolnjevanja formalnih in vsebinskih pogojev za dodelitev sredstev že zato ni dopustno upoštevati. Njihovo neupoštevnost terja tudi zahteva po enakem obravnavanju prijaviteljev v postopku javnega poziva.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo št. 4300-349/2013-SVLR/912 z dne 11. 9. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je v postopku Javnega poziva za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni programi“ razvojne prioritete „Razvoj regij“ operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015 (v nadaljevanju: javni poziv) z izpodbijanim sklepom št. 4300-349/2013-SVLR/912 z dne 11. 9. 2014 zavrnila vlogo tožeče stranke za projekt „Vrtec A.“, številka vloge 4300-349/2013-SVLR/302. 2. Iz obrazložitve sledi, da je bila po ugotovitvi strokovne komisije formalno popolna vloga tožeče stranke pri izvajalcu poštnih storitev oddana dne 5. 5. 2014 ob 12.04 uri in uvrščena na časovno listo formalno popolnih vlog na 10. mesto. Skladno z 12. poglavjem Javnega poziva se sredstva dodeljujejo do porabe okvirne višine sredstev po javnem pozivu (časovna lista formalno popolnih vlog). Glede na to so bile financirane vse ustrezne vloge, oddane 5. 5. 2014 ob 00.00 uri (1. mesto na časovni listi) in vse vloge, razen ene, oddane 5. 5. 2014 ob 00.01 uri (2. mesto na časovni listi), pri čemer je slednje določila prednostna obravnava in žreb. Glede na to, da so sredstva po Javnem pozivu, upoštevaje časovno listo formalno popolnih vlog ter mesta, ki ga je na njej zasedla vloga tožeče stranke, porabljena, po devetem odstavku 12. poglavja Javnega poziva tožeča stranka do sofinanciranja ni upravičena in je zato odločeno tako, kot izhaja iz izreka.

3. Tožeča stranka se z odločitvijo ne strinja, predlaga njeno odpravo, vrnitev zadeve v ponovno odločanje toženi stranki ter povrnitev stroškov postopka v priglašeni višini. Toži iz razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka.

4. Soglasje Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju MIZŠ), ki ga je v točki d) 16 – socialna infrastruktura – vrtci kot pogoj določila tožena stranka, je po mnenju tožeče stranke nezakonit, ker ne temelji na zakonu ali zakonitem predpisu (tako tudi Upravno sodišče v sodbah III U 86/2011 in I U 708/2010). Veljavni predpisi na področju urejanja, izgradnje in delovanja vrtcev ne predpisujejo kakršnegakoli soglasja MIZŠ samoupravni lokalni skupnosti za izgradnjo vrtca. Zato tožena stranka ni imela zakonske podlage za to, da navedeno soglasje določi kot obvezno sestavino (pogoj) za popolno vlogo.

5. Po drugi strani določitev takega pogoja vzpostavlja stanje arbitrarnosti in diskriminatornosti, saj vsebinska in postopkovna merila za izdajo oziroma zavrnitev zahtevanega soglasja niso določena. Nedoločen čas, v katerem mora biti o soglasju odločeno, pomeni, da je čas izdaje soglasja izključno v rokah njegovega izdajatelja, s tem pa tudi možnost izpolnitve pogoja do roka za oddajo vloge. Takšna arbitrarnost je nezakonita in v nasprotju s 14. in 22. členom Ustave, v neenak položaj pa postavlja tudi vlagatelje po različnih področjih razpisa.

6. Tožeča stranka je bila glede na zahteve Javnega poziva prisiljena zaprositi za sporno soglasje. Soglasje je prejela šele po začetku roka za prijavo. Njena vloga, ki je bila oddana 5. 5. 2014 ob 00.01 uri, je bila zato obravnavana kot nepopolna in se je za popolno štela šele 5. 5. 2014 ob 12.04. Ob neupoštevanju diskriminatornega pogoja pridobitve soglasja, bi se morala vloga tožeče stranke, oddana ob 00.01 uri, obravnavati kot popolna in bi morala biti predmet prednostne obravnave in žrebanja. Posledično je nepravilna tudi ugotovitev, da je bila formalno popolna vloga oddana ob 12.04 uri (in umeščena na 10. mesto).

7. Tožeča stranka je za soglasje zaprosila 10 dni pred začetkom teka roka za vložitev vlog, ministrstvo je vlogo prejelo 3 dni pozneje in bi, ob upoštevanju, da zakonodaja za izdajo soglasja ne predpisuje nobenih posebnih postopkov, soglasje lahko izdalo že naslednji dan po prejemu vloge. Tega ni storilo, temveč je z izdajo soglasja čakalo tako dolgo, da ga je tožeča stranka prejela šele 5. 5. 2014 z redno pošto in torej po tem, ko je bil rok za prijavo na razpis že odprt, in s tem bistveno prepozno, da bi lahko objektivno upala na uspeh v postopku (javnega poziva). Soglasje je datirano z dnem 25. 4. 2014, torej z dnem, ko ministrstvo vloge tožeče stranke sploh še ni prejelo. Izdano je na podlagi dokumentacije Javnega poziva, ki jo kot podlago za izdajo soglasja navaja v uvodu. Da zakonska podlaga za izdajo soglasja ne obstaja, je razvidno tudi iz obrazložitve. Tej okoliščini pa je očitno pripisati tudi trajanje odločanja.

8. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je po mnenju tožeče stranke tudi bistveno pomanjkljiva, saj iz nje ni razvidno, da je tožeča stranka vlogo oddala že ob 00.01 uri, pa tudi ne razlogi, zaradi katerih se je vloga obravnavala kot popolna šele 5. 5. 2014 ob 12.04 uri, in v tem pogledu ne omogoča preizkusa in učinkovitega pravnega sredstva. Izpodbijani sklep tudi ni sklepčen. Iz njega namreč niso razvidne vloge, ki so bile uspešne, niti ugotovitve, ki se nanašajo nanje in zato tožeča stranka ne more preizkusiti navedbe o uvrstitvi vloge na 10. mesto časovne liste v zvezi s pravilnostjo uvrstitve vlog, ki so bile v postopku uspešne.

9. Pooblaščenec tožeče stranke je zato po elektronski pošti zaprosil za vpogled v spis Javnega poziva, vendar pisnega odgovora ni prejel. Vpogled mu je bil ustno zavrnjen, na njegovo ponovno pisno zahtevo pa mu odločba o zavrnitvi vpogleda ni bila izdana. Zaradi zavrnitve vpogleda v spis tožeča stranka ne more učinkovito uveljavljati svoje pravice do pravnega sredstva in je prikrajšana za to temeljno ustavno pravico. Gre tudi za absolutno bistveno kršitev postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena, ker ji ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, saj se pravica do vpogleda razteza tudi na dokončne odločbe, kar pomeni, da se za pravico do izjave šteje tudi pravica izjaviti se o dejstvih v tožbi, vloženi v upravnem sporu. V tej zvezi tožeča stranka predlaga zaslišanje pooblaščenega odvetnika in uslužbenke tožene stranke B.B., s katero je potekala komunikacija.

10. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. Predlaga zavrnitev tožbe. Tožeča stranka pravilno navaja, da je vlogo na Javni poziv oddala 5. 5. 2014 ob 00.01. Vendar vloga ni bila formalno popolna, saj ni vsebovala soglasja. Formalno popolna je postala istega dne ob 12.04, ko je tožeča stranka manjkajoče soglasje predložila. Soglasje je v Javnem pozivu določeno kot obvezna sestavina vloge oziroma kot eden od pogojev za formalno popolnost vloge. Da je bila tožeča stranka z navedenim pogojem seznanjena in ga sprejema, je potrdila s podpisom obrazca 2 „Izjava o sprejemanju pogojev javnega razpisa“. Organ, ki podeljuje javna sredstva preko javnega razpisa oziroma poziva, v javnem pozivu določi pogoje, pod katerimi lahko prijavitelji sodelujejo. Pogoj je, da morajo biti pogoji enaki za vse prijavitelje in da niso v nasprotju z ustavo in zakoni. Obravnavani pogoj ni diskriminatoren, saj je določen enako za vse prijavitelje, ki so vlogo oddali v okviru namena socialna infrastruktura – vrtci. Po zaključku Javnega poziva pripombe oziroma pritožbe glede vsebine Javnega poziva niso več dovoljene, saj bi tožena stranka v primeru upoštevanja pripomb posegla v sam Javni poziv in vlagatelje spravila v neenakopraven položaj, kar je v nasprotju s 14. členom Ustave in zato nezakonito. Neutemeljen je tudi ugovor, da gre za določitev pogoja, ki nima zakonske podlage. V zadevi gre za javnopravno stvar in ne za odločanje o pravici. Dosedanja sodna praksa je zavzela stališče, da ugovori o neprimernosti razpisnih meril ne morejo biti predmet presoje, saj je določitev razpisnih meril v izključni pristojnosti organa, ki je pristojen za pripravo javnega razpisa oziroma poziva. Pri oblikovanju meril je organ vezan le na določila zakona oziroma drugih hierarhično višjih pravnih aktov (sodba II U 127/2013). Javni razpis (poziv) predstavlja materialni okvir odločanja o dodeljevanju sredstev. Zato se v upravnem sporu lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom, ne pa tudi primernost ali ustreznost določenega merila (pogoja) javnega razpisa (sodba I Up 33/2013). Med pravnimi podlagami obravnavanega Javnega poziva le Zakon o javnih financah v drugem in tretjem odstavku 106. f člena določa, da zahteve in merila za dodelitev sredstev iz prejšnjega odstavka določi neposredni proračunski uporabnik, ki ima v svojem finančnem načrtu za ta namen zagotovljene proste pravice porabe. Zahteve in merila morajo biti objektivno utemeljena in določena na način, ki subsidiarno upošteva načela zakona, ki ureja javna naročila. Uredba o izvajanju postopkov pri uporabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 pa v 5. točki tretjega odstavka 11. člena določa, da mora javni razpis vsebovati merila za izbor upravičencev, ki izpolnjujejo pogoje.

11. Pogoj, da morajo vlagatelji pridobiti in za formalno popolno vlogo tudi priložiti soglasje MIZŠ tako nikakor ne more biti diskriminatoren, saj je bil znan vsem potencialnim vlagateljem z objavo javnega poziva 18. 4. 2014. Čas od objave do odprtja roka za predložitev vlog (5. 5. 2014) je po mnenju tožene stranke, ob ustrezni skrbnosti vlagatelja, zadoščal za pridobitev soglasja. Dne 16. 9. 2014 pa je bil na spletni strani tožene stranke objavljen seznam prijaviteljev, ki so prejeli sklepe o sofinanciranju. Iz seznama je razvidno, da so med sofinanciranimi projekti tudi vrtci. Vseh devet vlagateljev, ki so uvrščeni na seznam 78 upravičencev in so prejeli sklep o sofinanciranju v okviru namena socialna infrastruktura – vrtci, je omenjeno soglasje pridobilo in s tem zadostilo formalnemu (in tudi vsebinskemu pogoju), ki ga tožeča stranka izpodbija.

12. V zvezi s tožbenimi navedbami, ki se nanašajo na vodenje postopka izdaje soglasja, pa tožena stranka opozarja, da je 15-dnevni rok za izdajo soglasja določen v ZUP in Uredbi o upravnem poslovanju in da je Ministrstvo soglasje izdalo v sedmih dneh od prejema vloge. Če bi tožeča stranka ravnala kot dober gospodar in za soglasje zaprosila takoj po objavi javnega poziva, bi si zagotovila njegov prejem še pred nastopom roka za prijavo.

13. Neutemeljeni so po navedbah odgovora na tožbo tudi ugovori procesnih kršitev. Izpodbijani sklep je ustrezno obrazložen tako v dejanskem kot tudi pravnem pogledu in ga je mogoče preizkusiti. Katere vloge so bile v postopku uspešne, pa je tožeča stranka lahko ugotovila iz seznama, ki ga je tožena stranka objavila na svoji spletni strani.

14. Po prejemu odgovora na tožbo in po tem, ko ji je tožena stranka omogočila vpogled v spisno dokumentacijo, tožeča stranka meni, da dopustitev vpogleda v spis zaradi procesnega dejanja (ali celo na sugestijo) sodišča po poteku roka za vložitev tožbe, ne odpravlja bistvene kršitve pravil upravnega postopka. Rok za vložitev tožbe je namreč prekluziven in skladno s sodno prakso z njegovim potekom stranka izgubi pravico do dopolnjevanja in spreminjanja tožbenih navedb in zahtevkov. Tožena stranka je s svojim ravnanjem tožeči stranki onemogočila pravočasno ugotovitev morebitnih nezakonitosti in seznanitev s celotno zadevo in posledično posegla v njeno ustavno zagotovljeno pravico do učinkovitega sodnega varstva. Sodišče bi moralo opraviti razpisan pripravljalni narok in ugotoviti dejstvo, da tožeči stranki vpogled spisa ni bil omogočen in s tem kršitev pravil upravnega postopka in pravice do učinkovitega pravnega sredstva in sodnega varstva. Tako je sodišče s svojim ravnanjem toženi stranki (kolikor bo njeno postopanje dopustilo in ga presodilo kot dopustno in zakonito) omogočilo post festum odpravo kršitve, česar pa zakonodaja (ZUP, ZUS-1) ne pozna.

15. Tožeča stranka je naknadno dopuščen vpogled v spis izkoristila in iz previdnosti navaja dejstva in dokaze, s katerimi se je seznanila oziroma jih je pridobila šele z vpogledom v dokumentacijo tistih prijaviteljev na razpis, ki so se prijavili na isti sklop in so bili izbrani. Pri tem je ugotovila, da je navedenim prijaviteljem, in sicer občinam ..., Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport izdalo soglasja še pred javno objavo razpisnih pogojev, iz česar izhaja, da so določeni prijavitelji bodisi bili seznanjeni z razpisnimi pogoji, preden so bili ti objavljeni, oziroma se soglasja dejansko niso podeljevala za konkreten projekt, saj so bila izdana že prej. Iz dokumentacije je nadalje razvidno, da je Občina C. prijavo oddala preko družbe Č. d.o.o. (račun št. 00054 z dne 5. 5. 2014), pri čemer iz spisnih podatkov ni razvidno, ali je navedena družba pooblaščena za sprejem poštnih pošiljk. Tožena stranka bi morala presoditi pravilnost posredovanja prijave, vendar tega ni storila. V zvezi z Občino D. tožeča stranka ugotavlja še, da je občina v Pojasnitvi vloge z dne 14. 7. 2014 navedla, da ni zavezanec za DDV, kar je, že glede na javno objavljene podatke, neresnično. Navedbe, čeprav neskladne z javnimi podatki, tožena stranka ni preverila. Občina D. tudi ni predložila dokazila o času oddaje priporočene poštne pošiljke (račun E. d.o.o.), ampak je razviden zgolj čas izdaje računa. Prav tako je iz opisa poštne storitve razvidno, da je bila opravljena prevozna storitev po naročilnici, kar je v nasprotju z 28. točko Javnega razpisa, ki je izrecno določal, da mora biti iz kopije računa razviden čas oddaje priporočene pošiljke. V konkretnem primeru je bila opravljena storitev prevoz, ne pa oddaja priporočene pošiljke, ali je bila oddana priporočena pošiljka in kdaj, iz računa ni razvidno. Razvidno je zgolj, da je bila opravljena storitev prevoza. Da mora biti vloga oddana priporočeno, izrecno določa tudi 11. točka razpisa. Vloga bi morala biti zavržena, saj je bila nepravilno vložena. Hkrati iz spisne dokumentacije ni razvidno, ali je družba E. d.o.o. pooblaščena za sprejem poštnih pošiljk. Glede Občine F. pa je tožeča stranka ugotovila še, da ni predložila Gradbene pogodbe, iz katere je razvidna ponudbena cena. Vsebinsko ne gre za uskladitev, temveč za naknadno dopolnitev vloge, ki je skladno z razpisnimi pogoji nedopustna.

16. Iz navedenega je razvidno, da so nekatere občine pridobile soglasja pred razpisom, kar je najmanj neobičajno, saj izdaje tovrstnega soglasja zakon ne določa. V primeru, da bi se izločile nepravilno obravnavane vloge (Občina D., Občina F.), pa bi tožeča stranka prišla v izbor za dodelitev sredstev.

17. V zvezi z navedbami odgovora na tožbo pa tožeča stranka vztraja, da je pogoj (soglasje ministrstva) postavljen brez kakršnekoli vsebinske (materialne) podlage. Tožena stranka brez utemeljenega razloga zožuje vlagatelje zgolj na tiste, ki so se prijavili na razpis v okviru socialne infrastrukture. Vsi ti so bili diskriminirani napram drugim prijaviteljem, ki jim soglasij ni bilo treba pridobivati. Pogoji za vse prijavitelje torej niso bili enaki. Iz predhodno navedenega pa je razvidno, da očitno vsi prijavitelji niso bili enako obveščeni, saj so nekateri zaprosili za soglasja, preden so bili pogoji objavljeni in torej niso bili v enakem izhodiščnem položaju, MIZŠ pa glede na navedeno sploh ni presojalo posamičnega prijavljenega projekta. Takšno popolnoma prosto odločanje je privedlo do tega, da so nekateri prijavitelji soglasje pridobili še pred objavo razpisa, nekateri so imeli to srečo, da so ga dobili pravočasno, tretji, kot na primer tožeča stranka, pa je soglasje dobila po začetku teka roka za oddajo vloge in glede na časovno okno uspešno prijavljenih projektov (v 1. oz. 2. sekundi po polnoči) objektivno ni imela možnosti za uspešno prijavo. Ker pogoj pridobitve soglasja MIZŠ nima nobene zakonske materialnopravne podlage, je odločanje o njem prepuščeno prosti volji - arbitrarnosti odločevalca, kar je nedopustno. Zato tožena stranka takega pogoja ne bi smela določiti. Po drugi strani pa tudi organ, katerega soglasje se zahteva, za njegovo izdajo nima določenih nobenih kriterijev. Da mora imeti razpisni pogoj podlago v predpisih, izhaja iz sodne prakse, ki jo je tožeča stranko priložila tožbi, po drugi strani pa tudi iz dejstva, da določanje pogojev razpisa ne more biti povsem prosto in arbitrarno. „Izjave o sprejemanju pogojev javnega razpisa“, na katero se v odgovoru na tožbo sklicuje tožena stranka, ni dopustno razlagati na način, da so se vlagatelji z njenim podpisom odpovedali pravnim sredstvom ali ugovorom zoper razpisne pogoje, saj bi to pomenilo dejanski odvzem in izvotlitev učinkovitega sodnega varstva (23. člen Ustave, 13. člen EKČP v povezavi s 6. členom EKČP). Pravno zmotna je tudi navedba tožene stranke, da bi bilo z upoštevanjem ugovorov zoper javni poziv poseženo v ustavno pravico enakosti iz 14. člena Ustave, saj bi pomenila, da zoper nezakonit pogoj ni pravnega sredstva in da je stanje zakonito zato, ker so bili vsi vlagatelji deležni enakega nezakonitega stanja. Sodba, na katero se sklicuje tožena stranka, vsebinsko ne ustreza zadevi, ki je predmet tega upravnega spora. V njej namreč tožeča stranka ni uveljavljala kršitve pravice do pravnega sredstva in pravice do učinkovitega sodnega varstva, pomembna pa je tudi vsebinska razlika med merilom in pogojem/soglasjem, ki ju tožena stranka napačno tolmači. Soglasje ministrstva je poseben akt državnega organa in mora zato zanj vedno obstajati zakonska podlaga. Tožeča stranka za soglasje res ni bila „prisiljena“ zaprositi, je pa bila, če je na razpisu hotela sodelovati, primorana zaprositi za soglasje, ki nima podlage v zakonu, kar pa ne pomeni vnaprejšnjega strinjanja in soglasja s postavljenim pogojem. Seznam prijaviteljev, ki so prejeli sklepe o financiranju ni sestavni del obrazložitve izpodbijanega sklepa. Zato navedba o objavi uspelih prijaviteljev niso odločilne za presojo njegove sklepčnosti in popolnosti.

18. Tožena stranka se glede (15-dnevnega) roka za izdajo soglasja neutemeljeno sklicuje na 209. člen ZUP, saj ta ureja procesni položaj, ko mora en upravni organ pridobiti soglasje k izdaji akta drugega organa. V primeru, kot je obravnavani, bi ministrstvo moralo izdati soglasje v predpisanem 30 dnevnem roku za izdajo odločbe in bi tudi zato tožena stranka rok za prijavo morala določiti tako, da bi imele stranke primeren čas za pridobitev soglasij. Ker pa je splošno znano, da je tožeča stranka z roki sledila druge cilje (slednje so javno povedali celo njeni predstavniki), je postavila rok, ki je bil neustrezen. Zato so trditve tožene stranke sprenevedanje.

19. Tožena stranka v pripravljalni vlogi vztraja pri dosedanjih navedbah. Bistvena kršitev pravil postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP iz razloga, ki ga navaja tožeča stranka, ni podana, saj se določba nanaša na postopek pred izdajo odločbe. Pravica do pregledovanja dokumentov je določena v 82. členu ZUP. Gre za samostojno pravico, ki je predmet samostojnega odločanja, vlagatelj pa ima pravico do pritožbe in tudi pravico do pravnih sredstev zaradi molka. Tožeča stranka je imela tudi pravico do učinkovitega sodnega varstva zoper izpodbijani sklep, ki jo je izkoristila z vložitvijo tožbe. V zvezi z navedbami, ki jih je podala na podlagi vpogleda v želeno dokumentacijo, pa tožena stranka pojasnjuje, da so bili vsi vlagatelji na enak način obveščeni o zahtevanem soglasju (z objavo javnega razpisa) in vsem je bila dana možnost, da ga pravočasno pridobijo. Nekateri vlagatelji so soglasje pridobili prej, najbrž na podlagi preteklih izkušenj, saj se je soglasje MIZŠ zahtevalo tudi pri prejšnjih javnih pozivih za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni programi“ razvojne prioritete „Razvoj regij“ operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013. 20. O vlogah Občine D. in Občine F. pa tožena stranka ugotavlja, da sta bili presojeni pravilno, v skladu z določili Javnega poziva. Tudi če bi vlogi bili izločeni, kot uveljavlja tožeča stranka, njena vloga ne bi bila sofinancirana, saj je na časovni listi formalno popolnih vlog zasedla 10. mesto. Do porabe sredstev so bile financirane vse ustrezne vloge, uvrščene na 1. mesto časovne liste, in vse ustrezne vloge, razen ene, uvrščene na 2. mesto časovne liste, skupaj 78 vlog.

21. V ostalem tožena stranka vztraja pri svojih dosedanjih navedbah in stališčih. Kljub temu v zvezi s spornim pogojem Javnega poziva ponovno navaja, da v skladu s 106.f členom Zakona o javnih financah zahteve in merila za dodelitev sredstev določi neposredni proračunski uporabnik. To naredi v javnem razpisu oziroma pozivu. Pogoji in merila so namreč pomembni tako za zainteresirane subjekte, da so vnaprej seznanjeni z zahtevami, ki jih morajo izpolnjevati, da se bo njihova vloga na javni razpis obravnavala, kot za tistega, ki odloča o izbiri upravičencev do sredstev. Pogoji morajo biti jasni, da se jih lahko preizkusi in da bo mogoče kontrolirati pravilnost odločitve in porabo dodeljenih sredstev. Neposredni proračunski uporabnik je torej dolžan sam določiti pogoje, po katerih bo ob enakopravnem obravnavanju zainteresiranih subjektov sredstva razdelil v skladu z namenom javnega razpisa, kar je bilo v obravnavanem primeru tudi storjeno.

22. V skladu s poglavjem 7.6 „Socialna infrastruktura (3.b.)“ dokumentacije javnega poziva ter poglavjem 4.1. „Regionalni razvojni programi“ Meril za izbor operacij, financiranih iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, je gradnja oz. obnova socialne infrastrukture upravičena le v primeru, kadar pomanjkanje te infrastrukture predstavlja pomembno oviro za hitrejšo regionalno rast in razvoj ter ustvarjanje delovnih mest. Vlagatelj je s priloženim soglasjem MIZŠ dokazoval upravičenost sofinanciranja v okviru namena – socialna infrastruktura – vrtci.

23. Seznam upravičencev ni del obrazložitve izpodbijanega sklepa, saj je z njim odločeno le o vlogi tožeče stranke. Seznam je bil objavljen na podlagi 14. točke Javnega poziva in v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja.

24. Tožba je utemeljena.

25. V zadevi ni spora, da je tožeča stranka vlogo oddala 5. 5. 2014 ob 0.01 uri in da vloga ni vsebovala soglasja Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Sporno tudi ni, da je navedeno soglasje v Javnem pozivu (poglavje 10.1, točka 16.d) določeno kot obvezna sestavina vloge in s tem kot pogoj za njeno formalno ustreznost oziroma popolnost (poglavje 12.1 Javnega poziva), kot tudi ne, da vloga (kot nepopolna) glede na določbe Javnega poziva ni izpolnjevala pogojev za uvrstitev na časovno listo formalno popolnih vlog. Spora tudi ni, da je tožeča stranka vlogo dopolnila s predložitvijo manjkajočega soglasja in da je bila na časovno listo formalno popolnih vlog glede na čas oddaje formalne dopolnitve (5. 5. 2014 ob 12.04) uvrščena skladno s tretjim odstavkom 12. poglavja Javnega poziva.

26. Sporna je zahteva za predložitev soglasja, ki po mnenju tožeče stranke pri presoji popolnosti vloge (in posledično pri njeni uvrstitvi na časovno listo popolnih vlog) ne bi smela biti upoštevana, ter uvrstitev vloge tožeče stranke na 10. mesto časovne liste formalno popolnih vlog v zvezi s pravilnostjo uvrstitve vlog, ki so bile v postopku uspešne.

27. Stališče tožeče stranke, da soglasje pri presoji popolnosti vloge ne bi smelo biti upoštevano, je po presoji sodišča neutemeljeno.

28. Zahteva je enaka za vse prijavitelje v okviru namena socialna infrastruktura – vrtci, pa tudi za vse prijavitelje v okviru namena socialna infrastruktura in zato očitku njene diskriminatornosti ni mogoče slediti. Načela enakosti pred zakonom tudi ni mogoče pojmovati kot splošne enakosti vseh, torej enakega obravnavanja različnih pravnih položajev, saj to načelo, tudi po ustaljeni ustavnosodni praksi, terja enako urejanje bistveno enakih položajev in hkrati različno urejanje položajev, ki so v bistvenem različni.

29. Kot s sklicevanjem na sodbo Vrhovnega sodišča I Up 33/2013 pravilno ugotavlja tožena stranka, predstavljajo določbe Javnega poziva materialni okvir odločanja o dodelitvi sredstev. Navedeno velja tako za merila kot tudi za pogoje, določene v Javnem pozivu, zato je neutemeljeno tudi sklicevanje tožeče stranke na neobstoj zakonske podlage za določitev zahteve. Določitev zahtev in meril za kandidiranje na javnem razpisu in določitev meril, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo navedene zahteve in merila, izberejo prejemniki sredstev, določitev načina in roka za predložitev vlog ter določitev postopka in načina izbire, je namreč po določbah 106.f in 106.i člena ZJF v pristojnosti tožene stranke kot neposrednega proračunskega uporabnika v vlogi posredniškega telesa za izvajanje 4. razvojne prioritete „Razvoj regij“ v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013. Neskladnosti zahteve za predložitev soglasja (kot obveznega sestavnega dela vloge) z zakonom sodišče ne ugotavlja, njenega nasprotja z zakonom pa tudi ne zatrjuje tožeča stranka. Upravičeni nameni iz 6. točke Javnega poziva in točke 7.6 dokumentacije Javnega poziva so skladni z Merili za izbor operacij financiranih iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, junij 2011, ki v točki 4.1 – Regionalni razvojni programi sofinanciranje gradnje in obnove socialne infrastrukture pogojuje s pomanjkanjem te infrastrukture, ki predstavlja pomembno oviro za hitrejšo regionalno rast in razvoj ter ustvarjanje novih delovnih mest. To pa so kriteriji, ki v postopku izdaje soglasja vežejo tudi MIZŠ.

30. Iz upravnih spisov, navedb tožbe in odgovora na tožbo pa sodišče ugotavlja, da pogoj tudi ni nemogoč. Pristojno ministrstvo namreč izdaje zaprošenih soglasij ni odklonilo.

31. Iz navedenih razlogov se sodišče ne strinja s tožbenim stališčem, da bi se kot popolna morala obravnavati že vloga tožeče stranke, oddana ob 00.01 uri.

32. Sodišče tudi ni našlo zatrjevanih bistvenih kršitev pravil postopka. Izpodbijani sklep je po presoji sodišča obrazložen na način, ki omogoča učinkovito pravno sredstvo. Iz njega namreč sledijo za odločitev o vlogi tožeče stranke bistvene ugotovitve – datum in ura uvrstitve vloge na časovno listo formalno popolnih vlog, mesto vloge na časovni listi in nemožnost njenega sofinanciranja zaradi porabe sredstev za sofinanciranje vlog, ki so bile uvrščene na višja mesta časovne liste. Neutemeljen je tudi očitek nesklepčnosti sklepa, ker v njem niso navedene vloge, ki so bile v postopku uspešne ter okoliščine, ki so odločilne za (pravilnost) njihove uvrstitve na časovno listo. Stališče tožeče stranke, da bi morala biti v obrazložitvi sklepa seznanjena z razlogi za odločitev o vlogah drugih prijaviteljev, je neutemeljeno.

33. Utemeljen po presoji sodišča tudi ni ugovor posega v tožnikovo pravico do izjave. Zahtevo za vpogled v spis Javnega poziva, je tožeča stranka po navedbah tožbe vložila po izdaji izpodbijanega sklepa in zatrjevana ustna zavrnitev oziroma molk o zahtevi po dokončnosti izpodbijanega upravnega akta že zato ne more predstavljati kršitve pravil postopka, ki bi narekovala njegovo odpravo.

34. Kot v odgovoru na tožbo pojasni tožena stranka, je bila tožeča stranka z vlogami, ki so bile v postopku Javnega poziva uspešne, seznanjena s seznamom upravičencev, ki so prejeli sklep o sofinanciranju, objavljenim na spletni strani tožene stranke 16. 9. 2014. Iz seznama so razvidni tudi vlagatelji, ki so prejeli pozitivne sklepe za sofinanciranje investicij v socialno infrastrukturo – vrtci. Vendar pa navedena objava, brez vpogleda v dokumentacijo Javnega poziva, tožeči stranki ne omogoča učinkovitega sodnega varstva.

35. Ker imajo skladno z Javnim pozivom prednost pri dodelitvi sredstev vsebinsko in formalno popolne vloge po vrstnem redu oddaje formalno popolnih vlog (časovna lista formalno popolnih vlog), lahko stranka v upravnem sporu uveljavlja tudi ugovore, ki se nanašajo uvrstitev vlog drugih prijaviteljev na časovno listo popolnih vlog, kot tudi na vsebinsko ustreznost vlog, ki so bile na časovno lestvico formalno popolnih vlog uvrščene pred njo. Tovrstnih ugovorov pa brez vpogleda v upravne spise, ki se nanašajo na druge prijavitelje, ni mogoče učinkovito uveljavljati. V zadevi ni spora o tem, da tožena stranka tožeči stranki vpogleda v dokumentacijo Javnega poziva do roka za vložitev tožbe ni omogočila. Omogočen ji je bil po vložitvi tožbe, kar je tožeča stranka izkoristila in tožbene navedbe in ugovore v tem pogledu dopolnila. Ker bi bila zavrnitev dodatnih navedb kot prepoznih ali nedovoljenih v nasprotju s pravico stranke do učinkovitega sodnega varstva, je sodišče dopolnitev tožbenih navedb dopustilo. Tožbena navedba, da je sodišče s svojim postopanjem (v nasprotju z zakonom) omogočilo post festum odpravo bistvene kršitve pravil postopka izdaje izpodbijanega sklepa, ne drži iz razlogov, navedenih v 30. točki obrazložitve te sodbe. Tako postopanje pa tudi ne bi bilo v nasprotju z zakonom, saj zakon odpravo procesnih kršitev v postopku izdaje upravnega akta v upravnem sporu izrecno predvideva (drugi odstavek 63. člena ZUS-1).

36. Čeprav po že navedenem zahteva za predložitev soglasja MIZŠ po presoji sodišča ni diskriminatorna in je bila zato vloga tožeče stranke na časovno listo formalno popolnih vlog utemeljeno uvrščena z datumom 5. 5. 2014 in uro 12.04, pa sodišče, v zvezi z dodatnimi navedbami strank, ugotavlja, da je tožena stranka pri presoji popolnosti vlog drugih prijaviteljev upoštevala soglasja MIZŠ, izdana pred objavo javnega poziva in torej soglasja, ki so bila izdana brez vsakršne pravne podlage. Takšna soglasja so po presoji sodišča nezakonita in jih pri presoji izpolnjevanja formalnih in vsebinskih pogojev za dodelitev sredstev že zato ni dopustno upoštevati. Njihovo neupoštevnost terja tudi zahteva po enakem obravnavanju prijaviteljev v postopku javnega poziva.

37. Že ugotovljena nepravilnost v obravnavi vlog drugih prijaviteljev je ali bi lahko vplivala na odločitev o dodelitvi sredstev tožeči stranki, zato sodišče utemeljenosti drugih ugovorov, ki se nanašajo na Občino D. in Občino F., ni presojalo. Tožbi je ugodilo ter na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijani sklep odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki, da v zadevi ponovno odloči, skladno s stališčem te sodbe.

38. Odločitev o stroških temelji na določbah tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 ter drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, 24/07,107/13).

39. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijane odločbe in upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi (1. alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1).