Jedro

Ker je predlog za dopustitev revizije prepozen, se zavrže.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek na ugotovitev obstoja prednostne terjatve tožnice do tožene stranke z naslova glavnice in kapitaliziranih obresti do začetka stečaja toženke v skupni višini 5.161,22 EUR ter pravdnih stroškov do začetka stečaja v višini 632,04 EUR, z nadaljnjimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 5.161,22 EUR od začetka stečaja do plačila. Tožnici je naložilo v plačilo pravdne stroške tožene stranke. Na podlagi četrtega odstavka 279.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) je upoštevalo odločitev v vzročnem primeru, tj. revizijsko sodbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 323/2009 z dne 5. 4. 2011, po kateri v osnovo za odmero odpravnine po 109. členu Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR; Ur. l. RS, št. 42/02 in naslednji) ni mogoče vštevati tudi plače, ki bi jo tožnica prejela, če bi delala polni delovni čas. V osnovo za odmero odpravnine delavcu invalidu, ki dela s krajšim delovnim časom od polnega, se všteva le plačilo, ki ga je prejel za delo po dejanski delovni obveznosti.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s postopanjem in pravno presojo prvostopenjskega sodišča. 3. Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. Navaja, da je potrebno posamezne institute interpretirati v skladu z namenom in smislom delovnega prava, pri čemer se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča RS Up 63/03. Pravica do dela v skrajšanem delovnem času, ki ima za posledico delno invalidsko upokojitev, ni trajna pravica, zato ni mogoče uporabiti instituta delnega poplačila odpravnine ob upokojitvi. Določbi drugega odstavka 66. člena in prvega odstavka 109. člena ZDR kaže razumeti in razlagati tako, da je potrebno pri invalidih II. in III. kategorije, ki delajo krajši delovni čas od polnega, dejansko prejeto plačo preračunati na polni delovni čas, torej znesek za izračun osnove podvojiti.

4. Predlog je prepozen.

5. Po določbi prvega odstavka 367.b člena ZPP mora stranka predlog za dopustitev revizije podati v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje. Tožnico sta v pritožbenem postopku zastopala odvetnik B. L. iz M. ter Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije po pooblaščenki ..., univ. dipl. pravnici z opravljenim pravniškim državnim izpitom. ZPP v prvem odstavku 137. člena določa, da pisanja vročajo zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu, kadar ga stranka ima, če ni v tem zakonu drugače določeno; v drugem odstavku istega člena pa določa, da v primeru, ko ima stranka več zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev, zadostuje, da se pisanje vroči enemu izmed njih. Sodba sodišča druge stopnje je bila pooblaščenki ... vročena 21. 12. 2011. Da je sodbo prejela tega dne, tožnica navaja tudi sama v predlogu za dopustitev revizije. Tridesetdnevni rok za vložitev predloga se je torej iztekel 20. 1. 2012, tožnica ga je vložila 20. 2. 2012, zato je prepozen.

6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče predlog zavrglo (prvi odstavek 367.b člena v zvezi s 377. členom ZPP).