Jedro

Ugovorne navedbe , da naj bi šlo za nezakonito sodbo, ko dolžnik graja sprejeto odločitev ter postopek sprejema izvršilnega naslova, ni ugovorni razlog, ki bi lahko preprečil izvršbo (55. člen ZIZ) in s katerim bi lahko uspešno izpodbil sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršilnega naslova.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika. Štelo je, da ugovor ni utemeljen, ker dejstva, ki jih dolžnik navaja v ugovoru ne predstavljajo pravnorelevantnih dejstev v smislu 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), zato ga je zavrnilo (četrti odstavek 58. člena ZIZ).

2. Zoper ta sklep vlaga pravočasno pritožbo dolžnik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, zavzema pa se za njegovo razveljavitev. V laični pritožbi navaja, da je upnik vložil zahtevek v neupravičeni višini; da ni poskrbel za demontažo tehnologije; da ni poskrbel za pripravo mediacije zaradi skrajne malomarnosti ter osebnih interesov zavlačevanja procesa in s tem neupravičenega večanja zahtevka; da upnik ni dokazal svojih trditev, da je bil dolžnik o dodatni številki seznanjen, kot tudi, da je to številko uporabljal, sodnik pa je pristransko, nezakonito vrnil dolžnikovo zahtevo za preložitev obravnave. Nenazadnje pa je upniku 16. 7. 2009 poslal obvestilo, da bo 22. 7. 2009 odklopil telefonski priključek, kar je tudi storil. 3. Upnik na dolžnikovo pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno ugotovilo, da dejstva, ki jih dolžnik navaja v ugovoru ne predstavljajo pravno odločilnih dejstev, ki bi v smislu 55. člena ZIZ preprečila izvršbo. Iz vsebine dolžnikovega ugovora je razvidno, da dolžnik prereka izvršilni naslov (pravnomočna in izvršljiva sodba Okrajnega sodišča v Ormožu P 14/2009 z dne 29. 5. 2009), na podlagi katere je upnik predlagal to izvršbo. V izvršilni naslov, s katerim je bilo v sodnem postopku odločeno o obstoju in višini terjatve upnika, dolžnik ne more posegati in izpodbijati sprejete odločitve v izvršilnem postopku. Izvršilno sodišče je na izvršilni naslov vezano (načelo stroge formalne legalitete).

6. Ugovorne navedbe , da naj bi šlo za nezakonito sodbo, ko dolžnik graja sprejeto odločitev ter postopek sprejema izvršilnega naslova, ni ugovorni razlog, ki bi lahko preprečil izvršbo (55. člen ZIZ) in s katerim bi lahko uspešno izpodbil sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršilnega naslova. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, ko je dolžnikov ugovor zavrnilo pravilna. V posledici navedenega se izkaže tudi pritožba, ki smiselno ponavlja ugovorne trditve, za neutemeljeno in jo je bilo potrebno zavrniti. Odločitev temelji na določbi 2. točke 365. člena ZPP.

7. Ne glede na vse navedeno pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bil ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi vložen prepozno in bi ga sodišče prve stopnje moralo že iz tega razloga zavreči. Ugotoviti je, da je bil sklep o izvršbi z dne 3. 1. 2012 dolžniku vročen osebno dne 5. 1. 2012 (četrtek), osemdnevni ugovorni rok se je iztekel 13. 1. 2012 (petek) ob polnoči, medtem ko je dolžnik ugovor vložil priporočeno po pošti šele dne 16. 1. 2012, torej prepozno. Sodišče prve stopnje bi zato moralo dolžnikov ugovor zavreči kot prepozen v smislu četrtega odstavka 58. člena ZIZ.

8. O stroških postopka s pritožbo ni bilo odločeno, ker jih dolžnik ni priglasil. 9. Določbe ZPP so bile uporabljene na podlagi 15. člena ZIZ.