Jedro

V nepravdnem postopku zaradi varstva pravic posameznika v zvezi z osebnimi podatki je javnost izključena, zato ni podana kršitev po določbi člena 354/2-12 ZPP.

Če krajevne skupnosti ne zastopa javni pravobranilec, je podana bistvena kršitev po določbi člena 354/2-10 ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje naložilo Krajevni skupnosti A. in Župnijskemu uradu B., da iz spominske plošče, ki je vzidana v zid cerkve v B., zbriše naslednje podatke, imena, priimek, letnice in imena krajev: C. Č. 1922-1944 Ž., E. F.1912-1943 S., G. H. 1918-1943 D., I. J. 1915-1944 C., K. L. 1909-1944 G., M. N. 1921-1943 G., O. P. 1919-1943 B., R. S. 1893-1945 M., Š. T. 1926-1945 P., U. V. 1919-1943 S., Z. Ž. 1927-1944 C., A. B. 1887-1942 B. Tako je odločilo zato, ker je ugotovilo, da gre za osebne podatke po določilu 3. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov, ki jih je mogoče zbirati in posredovati samo na podlagi zakona ali na podlagi pisne privolitve oseb, na katere se ti podatki nanašajo, oziroma njihovih najbližjih svojcev, če gre za pokojne osebe. Ker nasprotni udeleženci niso predložili dokaza o ustrezni pravni podlagi za upravljanje s podatki, je prvemu in drugemu nasprotnemu udeležencu sodišče naložilo, da morata s spominske plošče izbrisati podatke v izreku navedenih oseb.

Proti temu sklepu se je pritožila prva nasprotna udeleženka oziroma pooblaščenec A. K., odvetnik , ki uveljavlja vse tri pritožbene razloge po določilu 353. člena Zakona o pravdnem postopku. Predlaga spremembo sklepa in zavrnitev predloga ali razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje. Kršitev postopkovnih pravil vidi v tem, da je bila obravnava tajna in navaja, da določila Zakona o varstvu osebnih podatkov ne pridejo v poštev. Po njenem imena, priimki, letnica rojstva in smrti ter kraj smrti niso podatki, ki jih varuje Zakon, saj ti podatki ne kažejo lastnosti, stanja ali razmerja posameznika, marveč so le podatki, ki ločijo ljudi od drugih živih bitij. Dodaja, da je napis na spominski plošči izraz spoštovanja do vaščanov, ki so umrli v vojnih razmerah, in dejanje sprave. Priznava sicer, da so nekateri sorodniki padlih partizanov nasprotovali skupni plošči, toda krajevna skupnost ni postavila spomenika sorodnikom padlih (to je predlagateljem), marveč svojim sovaščanom. Pritožba očita sodišču prve stopnje, da svoje odločitve ni oprlo na noben predpis in ni ugotovilo, da s spominskim znamenjem nihče ni oškodovan.

Predlagatelji so odgovorili na pritožbo, za katero menijo, da žali njih in sodišče. Sklicujejo se na določila Zakona o varstvu osebnih podatkov in se strinjajo s sodno odločitvijo.

Sodišče druge stopnje, ki je preizkusilo izpodbijani sklep po določilu 365. člena Zakona o pravdnem postopku, je ugotovilo, da je pritožba utemeljena, ker je sodišče prve stopnje res kršilo postopkovna določila. Pri tem ni podan razlog, ki ga navaja pritožba in meri na 12. točko drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku. Javnost je bila pri obravnavanju sicer izključena, toda ne v nasprotju z zakonom, temveč v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, na katerega so se predlagatelji sklicevali že v predlogu pod II. in za katerega je tudi sodišče prve stopnje menilo, da predstavlja materialnopravno podlago. Je pa sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti ugotovilo, da je podana bistvena kršitev postopka po 10. točki drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku, ker prve nasprotne udeleženke ni zastopal zakoniti zastopnik. Po določilu 2. člena Zakona o javnem pravobranilstvu bi moral krajevno skupnost zastopati javni pravobranilec. Ker gre za zakonito zastopanje, predsednik krajevne skupnosti C. G. ni mogel pooblastiti odvetnika A. K., temveč bi morala on ali sodišče po določilu 3. člena Zakona o javnem pravobranilstvu obvestiti o postopku javnega pravobranilca. Ker tega nista storila, krajevni skupnosti tudi ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem (7. točka drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku).

Ker gre torej v danem primeru za bistveno kršitev določb postopka iz drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku, na katero mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti, je bilo treba po določilu 3. točke 380. člena v zvezi s 369. členom Zakona o pravdnem postopku razveljaviti izpodbijani sklep in vrniti zadevo sodišču prve stopnje, da opravi nov narok. Nanj naj povabi Javnega pravobranilca F., ki naj mu vroči tudi predlog in pripravljalne spise predlagateljev.

Določila Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ št. 4/77 do 27/90 in RS 55/92) so uporabljena po pooblastilu 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS št. 30/86). Navedena zakona ter Zakon o javnem pravobranilstvu (Uradni list SRS št. 19/76 do 5/91) in Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS št. 8/90) so uporabljeni na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I), v povezavi s prvim členom Ustavnega zakona za izvedbo Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS št. 33/91-I do 45/1/94).