Jedro

Za tožnico je sporno, da niso bili priznani stroški odgovora na nasprotno tožbo, pri čemer je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa naveden kot razlog, da brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena v zadevi po nasprotni tožbi. S tem v zvezi tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je od združitve zadev priznala vse stroške, povezane z združeno zadevo. Vendar pa iz podatkov upravnega spisa izhaja, da sta bila spisa združena že dne dne 7. 10. 2016, odgovor na nasprotno tožbo, za katerega stroški niso bili priznani, pa je bil vložen šele kasneje, dne 21. 11. 2016, torej po združitvi obeh zadev. Po presoji sodišča so tako očitki tožnice v tem delu utemeljeni.

Zavrnitev stroškov, povezanih v povezavi z zahtevo za izdajo začasne odredbe, v obrazložitvi sklepa ni obrazložena. Navedeno je le to, da tožena stranka teh stroškov ni priznala, ni pa pojasnjeno, iz katerih razlogov.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu št. Bpp 252/2016 z dne 30. 12. 2019 v zavrnilnem delu (drugi odstavek izreka) odpravi ter se v tem delu zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 16,50 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, po poteku tega roka dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je izpodbijanim sklepom tožnici za opravljeno pravno svetovanje in zastopanje po odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči Bpp 252/2016 z dne 24. 8. 2016 upravičenki A. A. priznala znesek v višini 589,57 EUR, v preostalem delu pa je njen predlog za povrnitev stroškov postopka zavrnila.

2. V obrazložitvi sklepa je navedeno, da je bila upravičenki dodeljena redna brezplačna pravna pomoč v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v še ne uvedenem postopku pred sodiščem prve stopnje zaradi razveze zakonske zveze, dodelitve otroka, določitve stikov in preživnine. Za izvajalca brezplačne pravne pomoči je bila določena tožnica. V zadevi je bila vložena tudi nasprotna tožba.

3. Tožena stranka je odobrila stroške za sestavo tožbe v višini 260 točk, za dokazna predloga z dne 4. 12. 2017 in 8. 1. 2019 po 50 točk, za pripravljalno vlogo z dne 13. 6. 2018 260 točk, za pripravljalno vlogo z dne 18. 3. 2019 195 točk, za pripravljalno vlogo z dne 29. 4. 2019 130 točk, za zastopanje na prvem naroku z dne 12. 4. 2017 v višini 260 točk in za trajanje 50 točk, za zastopanje na drugem naroku z dne 6. 9. 2019 v višini 130 točk in za trajanje 150 točk, za končno poročilo stranki 50 točki, kar skupaj znese 1585 točk. Poleg tega je upravičena do povračila materialnih stroškov. Tožena stranka pa ni priznala stroškov za posvet s stranko, ker se navedeno opravilo ne šteje za samostojno opravilo. Prav tako ni priznala vloge za oprostitev plačila sodne takse. Odgovora na nasprotno tožbo ni priznala iz razloga, ker brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena v zadevi po nasprotni tožbi. Prav tako je zavrnila vse stroške, vezane na predlog za izdajo začasne odredbe.

4. Tožnica v tožbi navaja, da je bila upravičenki res priznana brezplačna pravna pomoč za zastopanje v postopku na prvi stopnji, vendar je tožena stranka spregledala, da je toženec B. B. skupaj z odgovorom na tožbo vložil tudi nasprotno tožbo, ki jo je tožena stranka vpisala pod drugo številko, nato pa je obe zadevi s sklepom z dne 7. 10. 2016 združila v enotno obravnavno, pri čemer sta se nato obe zadevi vodili pod številko IV P182/2016, ki je postal vodilni spis, za katerega pa je bila upravičenki dodeljena brezplačna pravna pomoč. Šele po združitvi obeh zadev je Okrožno sodišče v Novem mestu 10. 10. 2016 odgovor na tožbo upravičenke in nasprotno tožbo vročilo neposredno tožnici kot pooblaščenki A. A. s pozivom, naj v roku 30 dni odgovori na nasprotno tožbo. Navedba tožene stranke, da brezplačna pravna pomoč ni bila dodeljena za vložitev odgovora na nasprotno tožbo tako ne drži, saj se je že sama nasprotna tožba vodila pod številko zadeve, za katero je upravičenka brezplačno pravno pomoč imela. V sklepu tudi ni navedeno, zakaj niso bili priznani stroški zastopanja za ostala dejanja. Razlogov za takšno odločitev ni, zato je izpodbijani sklep ostal neobrazložen. Brez navedbe kakršnegakoli razloga je tožena stranka zavrnila tudi stroške, vezane na predlog za izdajo začasne odredbe. Tožnica predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep v zavrnilnem delu odpravi in vrne zadevo v ponovno odločanje toženi stranki, podrejeno pa, naj ga odpravi in tožnici prizna stroške zastopanja v znesku 539,28 EUR, povečane za 22 % DDV. V obeh primerih zahteva tudi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da ne drži, da ni navedla razlogov, zakaj ni priznala stroškov, vezanih za izdajo predlagane začasne odredbe. To je zavrnila iz razloga, ker brezplačna pravna pomoč v tem obsegu ni bila odobrena. Kar zadeva stroške, vezane posebej na postopek po glavni tožbi in za postopek po nasprotni tožbi, se zadevi ločeno vodita do združitve postopka. Nasprotna tožba in postopek v povezavi z njo je namreč samostojen postopek. Če ni odobrena brezplačna pravna pomoč za postopek po glavni tožbi, se tudi v njem stroškovno ne priznajo opravljena dejanja, dokler zadeva ni morebiti združena z drugo zadevo, v kateri je brezplačna pravna pomoč odobrena. Od združitve zadeve v enotno obravnavo je sodišče priznalo vse stroške, ko je vodilni spis postal IV P 182/2016. Tožena stranka prereka tudi tožbeni zahtevek v stroškovnem delu. Kadar odvetnik sam nastopa kot stranka v določenem postopku, v katerem ni zastopan po drugem odvetniku, mu ne gre povračilo stroškov po določbah Odvetniške tarife. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

6. Tožnica v pripravljalni vlogi navaja, da je šele po združitvi obeh zadev 7. 10. 2016 sodišče tako odgovor na tožbo kot tudi nasprotno tožbo neposredno vročilo tožnici kot pooblaščenki upravičenke. Oba postopka sta bila združena 7. 10. 2016, odgovor na nasprotno tožbo pa je bil vložen 21. 11. 2016, torej po združitvi obeh zadev. Tako ne drži navedba tožene stranke, da je od združitve zadev dalje priznala vse stroške. Tožena stranka ni priznala niti stroškov sestave odgovora na tožbo niti nobenih stroškov v zvezi z začasno odredbo. Pri tem ni navedla nobenega razloga za svojo odločitev.

7. Sodišče je v navedeni zadevi dne 9. 5. 2022 razpisalo glavno obravnavo, ki pa se je ni udeležila nobena od vabljenih strank, zato je sodišče v skladu s tretjim odstavkom 58. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave. Tožnica in tožena stranka sta se sicer glavni obravnavi odpovedali, vendar se ji ni odpovedala stranka z interesom, ki se na poziv sodišča ni odzvala, zato sodišče glavne obravnave ni preklicalo.

K točki I izreka:

8. Tožba je utemeljena.

9. V obravnavani zadevi je sporen del izpodbijanega sklepa, pri katerem je tožena stranka zavrnila višji zahtevek tožnice glede plačila stroškov za storitev brezplačne pravne pomoči, kot ga je tožnica zahtevala v upravnem postopku. Za tožnico je sporno, da niso bili priznani stroški odgovora na nasprotno tožbo, pri čemer je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa naveden kot razlog, da brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena v zadevi po nasprotni tožbi. S tem v zvezi tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je od združitve zadev priznala vse stroške, povezane z združeno zadevo. Vendar pa po ugotovitvah sodišča iz podatkov upravnega spisa izhaja, da sta bila spisa združena že dne dne 7. 10. 2016, odgovor na nasprotno tožbo, za katerega stroški niso bili priznani, pa je bil vložen šele kasneje, dne 21. 11. 2016, torej po združitvi obeh zadev. Po presoji sodišča so tako očitki tožnice v tem delu utemeljeni.

10. Poleg tega se sodišče tudi pridružuje tožbenim navedbam, da zavrnitev stroškov, povezanih v povezavi z zahtevo za izdajo začasne odredbe, v obrazložitvi sklepa ni obrazložena. Navedeno je le to, da tožena stranka teh stroškov ni priznala, ni pa pojasnjeno, iz katerih razlogov. Tožena stranka je šele v odgovoru na tožbo pojasnjevala, da za ta del brezplačna pravna pomoč ni bila odobrena. Vendar s tem ni mogoče nadomestiti pomanjkljivosti obrazložitve izpodbijanega sklepa, zato je v tem delu sklep tako pomanjkljiv, da se ga ne da preizkusiti, s čimer je podana bistvena kršitev določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.

11. Iz zgoraj navedenih razlogov je sodišče v izpodbijanem delu sklep odpravilo in v tem delu zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker so bila kršena pravila postopkov in ker je bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno (v zvezi s priznanjem stroškov po združitvi obeh pravdnih zadev).

12. Sodišče je sledilo primarnemu tožbenemu zahtevku in vrnilo zadevo v ponovno odločanje toženi stranki, ni pa odločilo v sporu polne jurisdikcije. V določenih primerih, ko so izpolnjeni pogoji iz 65. člena ZUS-1, ima sodišče sicer res možnost, da samo odloči o pravici ali pravni koristi ali obveznosti stranke, vendar je po mnenju sodišča treba inštitut spora polne jurisdikcije uporabiti le v izjemnih primerih, na primer, ko se upravni postopek nerazumno dolgo vleče ali ko upravni organ ne ravna v skladu z navodili sodišča. V konkretnem primeru pa po presoji sodišča niso podani tako utemeljeni razlogi, da bi moralo sodišče prevzeti pristojnosti tožene stranke.

K točki II izreka:

13. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Zadeva ni bila rešena na glavni obravnavi, tožnica pa v tem postopku ni imela posebnega pooblaščenca, saj je v tožbi kot pooblaščenko navedla sebe, kar pomeni, da gre za isto osebo. V primeru, ko tožnica nima posebnega pooblaščenca, ki bi bil odvetnik, ji v skladu s prvim odstavkom 3. člena citiranega pravilnika pripadajo stroški v višini 15 EUR, za pripravljalno vlogo pa v skladu s 4. členom citiranega pravilnika še stroški v višini 10 % od tega zneska, to je še dodatnih 1,50 EUR.