Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri presoji objektivne identitete spora, torej ali teče pravda o predmetu, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno, je poleg tožbenega predloga treba upoštevati tudi razmerje na katerem temelji tožba.
Pravnomočnost se nanaša na celoten sklop dejstev, na katerem temelji tožbeni zahtevek, zato so z njo zajeta vsa dejstva, ki so sestavni del tega sklopa, čeprav v predhodnem postopku niso bila navedena.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožeče stranke.
2. Tožnica je zoper sklep sodišča prve stopnje pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP1). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi, tožencu pa naloži plačilo vseh stroškov postopka. Navaja, da o njenem zahtevku še ni bilo pravnomočno odločeno. Zemljiškoknjižno stanje ni usklajeno z veljavnimi pogodbami in pravnomočnimi sodnimi odločbami. Tožnica je v zemljiško knjigo vpisana le pri 388/2000, čeprav bi morala dejansko biti vpisana pri deležu 1612/2000. V zvezi s tem povzema tožbene navedbe glede pridobitve solastninske pravice in posameznih deležev. Sodišče je v tožničino škodo napačno vpisalo lastninsko pravico, tako da je toženec pridobil dodatnih 520/2000 solastniškega deleža. Stanje v zemljiški knjigi bi moralo biti ravno nasprotno, tako da bi bila tožnica solastnica v deležu 1612/2000, toženec pa solastnik v deležu 380/2000. V dokazne namene bi moralo sodišče prve stopnje vpogledati vse navedene listine, ki jih je tožnica priložila tožbi. Do napake pri vpisu v zemljiško knjigo je prišlo tudi po sodbi P 155/87, v kateri je sodišče navedlo, da z vpisom lastnine po tej sodbi ni moč posegati v že pridobljene deleže A. A. in B. A. Ravno slednje se je zgodilo. Toženec je na predmetni nepremičnin tudi neupravičeno zahteval delež po starših, kar kaže na njegovo nepoštenost. K pritožbi prilaga še laično pritožbo, v kateri smiselno enako kot že v tožbi navaja razloge zaradi katerih je zemljiškoknjižno stanje na predmetni nepremičnin napačno ter podaja izračun solastniškega deleža, do katerega je tožnica upravičena na podlagi navedenih sodb in listin ter bi ga moralo sodišče pripisati s toženca nazaj na tožnico. Priglaša pritožbene stroške.
3. Toženec je na pritožbo odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.
5. Tožnica je vložila tožbo, s katero je zahtevala, da se uskladi zemljiškoknjižno stanje pri nepremičninah parc. št. 000/0, 000/1 in 000/2, vse k.o. ..., tako da se izbriše solastninska pravica toženca do deleža 1216/2000 in se toženec vpiše kot solastnik deleža do 380/2000 ter se vpiše solastninska pravica tožnice do deleža 1216/2000, tako da bo tožnica solastnica navedenih nepremičnin skupno do deleža 1620/2000. Do slednjega naj bi bila tožnica upravičena na podlagi darilne pogodbe z dne 4. 8. 1966, overjenega potrdila A. A. o izplačilu deleža z dne 18. 2. 1976 ter več sodb Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota ... Toženec je tožbenemu zahtevku tožnice nasprotoval iz razloga, ker tožnica v tej pravdi uveljavlja isti zahtevek, kot je bilo o njem že pravnomočno odločeno v pravdnih zadevah pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani P 1670/2013, P 2690/2015 in Okrajnim sodiščem v ... P 199/2010. 6. Če sodišče po predhodnem preizkusu tožbe ugotovi, da je o stvari, o kateri se odloča na podlagi tožbenega zahtevka, že pravnomočno odločeno, skladno s prvim odstavkom 274. člena ZPP izda sklep, s katerim tožbo zavrže. Nadalje drugi odstavek 319. člena ZPP določa, da mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. Če sodišče ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zavrže tožbo. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo in tožbo tožnice zavrglo, saj je bilo o istem zahtevku med istima strankama že pravnomočno odločeno.
7. Pravilno je ugotovilo, da tožnica s predmetno tožbo uveljavlja istoveten zahtevek zoper isto toženo stranko, kot je bilo o njem že pravnomočno odločeno s sodbo Okrajnega sodišča v ... P 199/2010 z dne 30. 11. 2011 (priloga C1). Tožnica je namreč s predmetno tožbo vsebinsko enako ter oprto na isti sklop življenjskih dejstev, kot v pravdi P 199/2010, zatrjevala, da je lastništvo na spornih nepremičninah napačno vpisano v korist toženca in v škodo tožnice, saj sodišče pri vpisu ni upoštevalo predloženih sodb in listin. V identičnem sporu je bilo tako že pravnomočno odločeno. Zaradi prepovedi ponovnega odločanja o isti stvari (ne bis in idem), je istovetno tožbo prav tako že zavrglo tudi Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom P 1670/2013 z dne 18. 2. 2014 (priloga B1) v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2071/2014 (priloga B2).
8. Dva spora sta identična, če sta hkrati podani istovetnost pravdnih strank (subjektivna istovetnost) in istovetnost tožbenega zahtevka (objektivna istovetnost), pri čemer sodna praksa pri presoji istovetnosti sledi uporabi procesne ekvivalenčne teorije, po kateri sta za določitev spornega predmeta enako pomembna tožbeni predlog in dejansko stanje.2
9. Subjektivna identiteta v tej pravdi in pravdi Okrajnega sodišča v ... P 199/2010 je nedvomno podana, saj v obeh zadevah nastopata isti stranki. Pri presoji objektivne identitete spora, torej ali teče pravda o predmetu, o katerem je bilo že pravnomočno razsojeno, pa je poleg tožbenega predloga treba upoštevati tudi razmerje na katerem temelji tožba. Tako je za ugotovitev identičnosti predmeta spora bistven tožbeni predlog ter identičnost dejanske podlage. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je tožbeni predlog v obravnavani zadevi in zadevi P 199/2010 enak, saj tožnica v obeh primerih na istih nepremičninah zahteva vpis solastniškega deleža v korist tožnice na škodo deleža toženca. Enaka pa je tudi dejanska podlaga obeh zahtevkov. V obeh zadevah je tožnica svoj zahtevek utemeljevala s trditvami, da so bili deleži v zemljiško knjigo vpisani napačno, ker sodišče ni pravilno upoštevalo pravnomočnih sodb in listin, ki so bile podlaga za vpis lastninske pravice. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da tožnica v obeh pravdah uveljavlja zoper toženca istoveten tožbeni zahtevek.
10. Pri dokazni oceni identičnosti spora je sodišče prve stopnje upoštevalo vse listine, ki jih je tožnica priložila k tožbi. Upoštevalo je tudi navedbe v zvezi s sodbo P 155/1987 z dne 23. 12. 1987. Tožnica v pritožbi napačno navaja, da je sodišče v sodbi P 155/1987 navedlo, da z vpisom po tej sodbi ni možno posegati v škodo že pridobljenih lastninskih deležev A. A. in B. A. Slednje izhaja iz izreka sodbe P 302/1986 z dne 31. 1. 1990, ki jo je pri svoji odločitvi upoštevalo tudi že sodišče v pravnomočno odločeni zadevi P 199/2010. Pravnomočnost se nanaša na celoten sklop dejstev, na katerem temelji tožbeni zahtevek, zato so z njo zajeta vsa dejstva, ki so sestavni del tega sklopa, čeprav v predhodnem postopku niso bila navedena.3 Tožničine dodatne navedbe v zvezi s sodbo P 155/1987 z dne 23. 12. 1987 so le del istega sklopa dejstev življenjskega primera, na katerega se že nanaša tudi pravnomočna sodba Okrajnega sodišča v ... P 199/2010. Na isti dejstveni kompleks pa ni mogoče opreti vsebinsko enakega tožbenega predloga, čeprav se posamezna dejstva dodajo ali izpustijo.
11. Ker v obravnavani zadevi in zadevi P 199/2010 ne gre za dva časovno in krajevno ločena življenjska dogodka, ki bi se opirala na bistveno drugačno dejansko podlago, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da sta tožbena zahtevka identična in da obstoji procesna ovira za vsebinsko odločitev v konkretni zadevi (drugi odstavek 319. člena ZPP).
12. Glede na navedeno pritožba ni utemeljena in jo je bilo treba zavrniti ter potrditi sklep sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe tožeče stranke (2. točka 365. člena ZPP).
13. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato ni upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov (prvi odstavek 154. člena v zvezi z 165. členom ZPP), tožena stranka pa stroškov odgovora na pritožbo ni opredeljeno zahtevala.
1 Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami 2 Prim. sklep VSRS II Ips 53/2019 z dne 12. 6. 2020 3 Wedam Lukić, D.: komentar 319. člena ZPP v: Ude, L., in Galič, A.: Pravdni postopek: zakon s komentarjem. Uradni list Republike Slovenije in GV Založba, Ljubljana 2005, str. 163.