Jedro

Priča je na narok pristopila, vendar na koncu naroka ni priglasila povračila izgubljenega zaslužka. To pomeni, da je pravico do povračila teh stroškov izgubila. Posledično je takšno pravico izgubil tudi njej delodajalec.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zahtevek priče A.A. za povračilo nadomestila plače v višini 109,78 EUR, zavrne.

II. Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženi stranki naložilo, da je dolžna priči A.A. povrniti stroške prihoda na obravnavo dne 13. 11. 2017 v višini 109,78 EUR v roku 15 dni. V obrazložitvi je sodišče prve stopnje zapisalo, da je tožena stranka predlagala zaslišanje priče, ki je po zaslišanju priglasila stroške izgubljenega zaslužka, njegov delodajalec pa je nato poslal račun, iz katerega je razvidno, da znašajo 109,78 EUR za 6 ur odsotnosti z dela.

2. Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da zahtevek B. d. o. o. za povračilo nadomestila plače za delavca A.A. zavrne oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 15. 11. 2017 ne izhaja, da je priča A.A. zahteval povračilo izgubljenega zaslužka. Glede na to, da mora priča, v skladu z določbo 242. člena ZPP, povračilo stroškov zahtevati takoj po zaslišanju, sicer to pravico izgubi, bi moralo sodišče prve stopnje pravilno zahtevo za povračilo nadomestila plače, ki jo je šele 14. 12. 2017 vložila družba B. d. o. o., kot neutemeljeno zavrniti. Delodajalec namreč ne more namesto priče zahtevati povračila izplačanega nadomestila plače. Izpodbijani sklep pa je nepravilen tudi iz razloga, ker je sodišče odločilo, da se bruto znesek povračila nadomestila plače povrne priči A.A. in ne delodajalcu, taka odločitev je v nasprotju z davčnimi predpisi.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi in v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, s spremembami; ZPP), v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena tega zakona in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo.

5. Sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu povzelo določbi 12. in 13. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (v nadaljevanju: Pravilnik). Pravilno je navedlo, da lahko, skladno z njim, delodajalec priče preko sodišča terja nadomestilo plače zaradi odsotnosti priče (delavca) z dela ter da takšno nadomestilo plače priči najprej izplača delodajalec, sodišče pa nato, na njegovo zahtevo terja povračilo od pravdnih strank. Ob tem je sodišče prve stopnje spregledalo, druge relevantne določbe Pravilnika in Zakona o pravdnem postopku. Tako je v 3. členu Pravilnika določeno, da se stroški odmerijo in povrnejo na zahtevo tistega, ki ima pravico do povrnitve. V 4. členu Pravilnika in prvem odstavku 242. člena ZPP pa je določeno, da ima pravico do nadomestila plače oziroma povračila izgubljenega zaslužka priča. Ta njena pravica je omejena z drugim odstavkom 242. člena ZPP, ki določa, da mora priča povračilo teh stroškov zahtevati takoj po zaslišanju, sicer pravico do povračila izgubi.

6. V obravnavanem primeru je bila priča A.A. vabljena na narok za glavno obravnavo dne 15. 11. 2017. V vabilu (na listovni št. 21 v spisu) je bila priča pravilno poučena o pravici do povračila dejanskih stroškov in do povračila izgubljenega zaslužka, ki ji bo nastal zaradi prihoda na sodišče in tudi opozorjena, da mora povračilo zahtevati takoj po zaslišanju, sicer bo to pravico izgubila. Priča je na narok pristopila, vendar pa na koncu naroka ni priglasila povračila izgubljenega zaslužka. To pomeni, da je pravico do povračila teh stroškov izgubila. Posledično je takšno pravico izgubil tudi njej delodajalec. Za povračilo stroškov je namreč odločilna zahteva tistega, ki ima pravico do njihove povrnitve (3. člen Pravilnika). To je v konkretnem primeru priča. Šele, če bi ta takoj po zaslišanju zahtevala tudi povračilo nadomestila plače, bi bil njen delodajalec, skladno s 13. členom Pravilnika upravičen, da od sodišča zahteva povrnitev izplačanega nadomestila.

7. Sodišče prve stopnje je nasprotno odločitev sprejelo zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je zahtevek za povrnitev nadomestila plače zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP).