Jedro

Tožnica je v tem individualnem delovnem sporu vložila tožbo za ugotovitev ničnosti pogodbe o zaposlitvi in za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Po prejemu odgovora na tožbo s strani tožene stranke je tožnica tožbo umaknila zaradi slabega zdravstvenega stanja in zaradi občutka, da proti državi ne bo v nobenem postopku uspela. Tožena stranka se je z umikom tožbe strinjala, pri čemer je priglasila tudi pravdne stroške tega individualnega delovnega spora. Sodišče prve stopnje je o pravdnih stroških obeh strank odločilo na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP, pri tem pa je prezrlo, da se spori za ugotovitev ničnosti pogodbe o zaposlitvi uvrščajo med spore o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja. Peti odstavek 41. člena ZDSS-1 določa, da v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. Ker iz podatkov spisa ne izhaja, da bi tožnica z vložitvijo tožbe oziroma s svojim ravnanjem v postopku zlorabljala procesne pravice, mora tožena stranka na podlagi petega odstavka 41. člena ZDSS-1 sama kriti svoje stroške postopka v tem individualnem delovnem sporu.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sklepa (II. točka izreka) se spremeni tako, da se glasi: „II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka.“

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka izpodbijanega sklepa, ki ni pod pritožbo, zaradi umika tožbe postopek ustavilo. V II. točki izreka je naložilo tožnici, da mora v 8 dneh od vročitve tega sklepa povrniti toženi stranki njene stroške postopka v znesku 273,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

2. Zoper II. točko izreka navedenega sklepa se z laično pritožbo pritožuje tožnica. V pritožbi navaja, da zaradi okoliščin, ki jih preživlja, ni sposobna plačati stroškov tožene stranke v višini 273,50 EUR. Navaja, da so njeni mesečni prejemki zaradi bolezni in invalidnosti zelo nizki. Kot dokazilo prilaga zadnje tri plačilne liste. Poleg tega, da je delno invalidsko upokojena (4 ure), se je tudi poškodovala in zbolela za težko boleznijo, kar je tudi razlog, da nima več moči za dokazovanje krivice in nepravilnosti, ki se ji dogajajo na delovnem mestu. Trenutno je že četrti mesec v bolniškem staležu in ne ve, kdaj se bo lahko vrnila na delo. Poleg tega skrbi za dva šolo obvezna otroka (7 in 12 let), v takšnih okoliščinah pa ni sposobna plačati stroškov tožene stranke.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sklepa v mejah smiselno uveljavljanega pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP tudi po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Iz podatkov spisa je razvidno, da je tožnica v tem individualnem delovnem sporu vložila tožbo za ugotovitev ničnosti pogodbe o zaposlitvi in za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Po prejemu odgovora na tožbo s strani tožene stranke je tožnica z vlogo z dne 21. 10. 2015 umaknila tožbo zaradi slabega zdravstvenega stanja in zaradi občutka, da proti državi ne bo v nobenem postopku uspela. Tožena stranka se je z umikom tožbe strinjala, pri čemer je priglasila tudi pravdne stroške tega individualnega delovnega spora.

6. Sodišče prve stopnje je o pravdnih stroških obeh strank odločilo na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP, pri tem pa je prezrlo, da se spori za ugotovitev ničnosti pogodbe o zaposlitvi uvrščajo med spore o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja (tako tudi sodba VDSS, opr. št. Pdp 442/2014 z dne 20. 11. 2014, opr. št. Pdp 443/2014 z dne 5. 11. 2014,...). Peti odstavek 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.) določa, da v sporih o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, razen če je delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabljal procesne pravice. Ker iz podatkov spisa ne izhaja, da bi tožnica z vložitvijo tožbe oziroma s svojim ravnanjem v postopku zlorabljala procesne pravice (tega ni ugotovilo niti sodišče prve stopnje, prav tako pa tega ni zatrjevala tožena stranka), mora tožena stranka na podlagi petega odstavka 41. člena ZDSS-1 sama kriti svoje stroške postopka v tem individualnem delovnem sporu.

7. Ker je bila pritožba tožnice utemeljena, ji je pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani del sklepa spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

8. Odločitev o pritožbenih stroških je odpadla, ker jih tožnica ni priglasila.