12. 3. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 25. februarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 657/2001 z dne 12. 2. 2002 v zvezi z zamudno sodbo Okrajnega sodišča v Ajdovščini št. P 88/2000 z dne 26. 2. 2001 in zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 658/2001 z dne 12. 2. 2002 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ajdovščini št. P 88/2000 z dne 10. 4. 2001 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Okrajno sodišče v Ajdovščini je izdalo zamudno sodbo, zoper katero se je pritožnik pritožil, hkrati pa je vložil tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče prve stopnje je njegov predlog zavrnilo, saj je štelo, da ni obstajal upravičen razlog za zamudo roka za odgovor na tožbo. Pritožnik se je pritožil tudi zoper ta sklep. V pritožbi je navedel, da je bila v pošiljki, ki jo je prejel od sodišča, zgolj nasprotna tožba, ne pa tudi poziv k odgovoru na tožbo. V pritožbi zoper zamudno sodbo pa je navajal, da zahtevek tožnika ni sklepčen in je zato izdana zamudna sodba v nasprotju s 318. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - v nadaljevanju ZPP).

O pritožbi zoper zamudno sodbo in o pritožbi zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen predlog za vrnitev v prejšnje stanje, je odločalo Višje sodišče v Kopru. Z izpodbijano sodbo in sklepom je pritožbi zavrnilo in potrdilo obe prvostopenjski odločbi.

Ustavni pritožnik v ustavni pritožbi uveljavlja kršitev 22. člena Ustave. Meni, da obe odločbi Višjega sodišča temeljita na kršitvi ustavnih pravic in svoboščin. Sodišču prve stopnje očita, da je v nasprotju s pravili ZPP, ki urejajo poslovanje z vlogami in vročanje pisanj, obravnavalo pomanjkljivo vlogo nasprotne stranke, s tem pa naj bi pritožniku kršilo ustavno pravico do enakega obravnavanja. Meni, da bi sodišče prve stopnje nasprotno tožbo moralo najprej poslati v dopolnitev tožeči stranki (to je pritožnikovemu nasprotniku iz obstoječe pravde), da bi ta navedla opravilno številko in ime pooblaščenca po nasprotni tožbi tožene stranke, potem pa jo temu pooblaščencu tudi vročiti skladno s 137. členom ZPP. Ker je sodišče prve stopnje nasprotno tožbo vročilo le toženi stranki, ne pa njenemu pooblaščencu, naj bi kršilo 22. člen Ustave in tako povzročilo, da so tudi odločitve Višjega sodišča "kontaminirane", torej napačne.

B.

Iz obrazložitve sodbe, s katero je Višje sodišče zavrnilo pritožbo zoper zamudno sodbo, je razvidno, da je pritožnik v pritožbi navedel zgolj razloge, ki naj izdaje zamudne sodbe ne bi opravičevali po vsebini (nesklepčnost tožbenega zahtevka). Tudi odločitev sodišča prve stopnje v zvezi s sklepom, s katerim je bil zavrnjen predlog za vrnitev v prejšnje stanje, je pritožnik izpodbijal le zato, ker po njegovem mnenju pošiljka sodišča ni vsebovala tistega, kar je bilo na njej navedeno - nasprotne tožbe in poziva k odgovoru na tožbo.

Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) je mogoče ustavno pritožbo vložiti šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zahteva po izčrpanju vseh pravnih sredstev, ki izhaja iz navedene določbe, ne pomeni samo formalnega izčrpanja (to je vložitve pravnega sredstva), ampak pomeni tudi materialno izčrpanje (to je vsebinsko uveljavljanje kršitev človekovih pravic že v vloženih pravnih sredstvih). Če je pritožnik menil, da je na odločitev o zamudni sodbi in o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje vplivala vročitev v nasprotju z določili 105., 108. in 137. člena ZPP, bi moral to zatrjevati že v pravnih sredstvih v sodnem postopku. Iz priloženih sodnih odločb Višjega sodišča v Kopru pa izhaja, da pritožnik razlogov, ki jih navaja v ustavni pritožbi, v postopku pred rednimi sodišči ni uveljavljal. Ker tega ni storil, drugih kršitev pa izpodbijanim sodnim odločbam ne očita, njegova ustavna pritožba ni dopustna. Zato jo je Ustavno sodišče zavrglo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger