Jedro

Zaradi preprečitve odtujitve med očetom in mladoletno hčerjo udeležencev je sodišče z začasno odredbo stike med njima ustrezno uredilo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v I. in II. točki potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotne udeleženke zoper sklep o izdaji začasne odredbe z dne 5. 10. 2020 (I.) in zavrnilo njen predlog z dne 6. 10. 2020 za spremembo izdane začasne odredbe (II.). Izdano začasno odredbo je dopolnilo tako, da je določilo uro in kraj očetovega prevzema in predaje hčerke na stik oz. s stika za čas šolanja na daljavo, in tako, da je določilo, da mora mati ob predaji hčerke očetu izročiti tudi njeno osebno in zdravstveno izkaznico (III.).

2. Zoper sklep je nasprotna udeleženka vložila pritožbo in ugovor. O ugovoru (zoper III. tč. sklepa) bo odločalo sodišče prve stopnje. V pritožbi nasprotna udeleženka očita sodišču, da je ni ustrezno (s posebnim vabilom) vabilo na narok in da je ni zaslišalo, pač pa je zaslišalo le predlagatelja. Nadalje očita, da se sodišče opira na mnenje CSD, da je ona tista, ki enostransko določa stike hčerke s predlagateljem, kar pa ne drži. Ne drži, da bi hči na CSD povedala, da bi pri očetu rada kdaj prespala, če mama ne bi nasprotovala. Navaja, da je hči res že prej močila posteljo, vendar je to povezano s stresom, to pa je posledica preteklega predlagateljevega domačega nasilja. Sedaj moči posteljo le preden gre na stik, ko pri očetu prespi. Navaja, da trenutno pouk poteka na daljavo, zato je hči utrujena, saj mora na stik k očetu zgodaj, prav tako mora mati zaradi službe ponjo zgodaj. Ponedeljki in petki so zato zanjo kritični, tak režim ni v njeno korist. Pritožnica navaja, da si hči sicer želi očetove pozornosti, da pa je občutljiva in zavrača stike z očetom, če je pri njem njegova partnerka. Predlaga spremembo oz. razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril, predlagal njeno zavrnitev ter zahteval povračilo svojih pritožbenih stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit. 6. Sodišče ni storilo očitanih postopkovnih kršitev, ko je na naroku zaslišalo le predlagatelja, ne pa tudi nasprotne udeleženke, saj ta kljub vabilu na narok ni pristopila. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu to tudi ustrezno pojasnilo (6. tč. obrazložitve), s čemer se pritožnica ne sooči. Vabilo na narok je bilo ustrezno, šlo je za vabilo na zaslišanje v zadevi, ki je že po samem zakonu nujna, iz podatkov spisa pa izhaja, da je bilo v vabilu označeno, da gre za obravnavo ugovora zoper izdano začasno odredbo (odredba na l. št. 28). Nasprotna udeleženka je vabilo osebno prejela 23. 9. 2020 (Poizvednica Pošte Slovenije, l. št. 29).

7. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo 161. čl. Družinskega zakonika (DZ), ki določa, da izda sodišče začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen. Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (2. odst. 157. čl. DZ).

8. Zaradi preprečitve odtujitve med očetom in mladoletno hčerjo udeležencev, 11 letno A. A., je sodišče z začasno odredbo stike med njima ustrezno uredilo. Določilo jih je vsak četrtek od konca šole do naslednjega jutra (začetka šole) ter vsak drugi vikend od konca šole v petek do začetka šole v ponedeljek.

9. Glede na verjetno ugotovljene okoliščine je tudi njihova konkretna oz. podrobnejša ureditev ustrezna. Ni neustrezno, nenavadno ali celo ogrožujoče, pač pa povsem praktično in racionalno, da se stiki končajo tako, da oče hčer pripelje zjutraj v šolo. Prav tako pa pritožbeno sodišče kot pravilne sprejema razloge sodišča prve stopnje o tem, da je primerno, da mld. A. pri očetu tudi prespi. Zoper to ni videti prepričljivega razloga. Koristno je, če ima otrok z nerezidenčnim staršem čim bolj pristne in običajne stike. A. je stara 11 let, zato ni nobenega razloga, da ne bi prenočila pri očetu, kljub nočnim težavam, ki jih omenja mati, in četudi bi bile te psihološko pogojene. Z očetom je preživela celo dosedanje otroštvo, nanj je navezana in ga je vajena. Da ima oče novo partnerko, roditeljskega odnosa ne zadeva. Mati ne more zahtevati, da se stiki izvršujejo le brez prisotnosti očetove partnerke, saj za to ni nobene podlage oz. nobenega konkretnega in utemeljenega razloga. Čeprav se sodišče prve stopnje pri izdaji začasne odredbe ni neposredno oprlo na izjavo mld. A., ki jo je podala na CSD (priloga C 1), pa je treba vsaj s stopnjo verjetnosti zavrniti očitek pritožnice, da A. ni izjavila, kar je tam zapisano (tj., da bi pri očetu prespala, če mama ne bo protestirala), češ da je to napisala delavka CSD samoiniciativno, saj za kaj takega ni videti razumnega oz. prepričljivega razloga.

10. Pritožbene navedbe torej niso utemeljene, podani pa tudi niso razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep v I. in II. točki potrdilo (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, v zvezi s 100. čl. Zakona o nepravdnem postopku).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo v skladu s 1. odst. 151. čl. ZPP.