Jedro

Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izvršilno sodišče zemljiškoknjižnemu sodišču vroči šele, ko postane pravnomočen. Pritožbeno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne sme presojati (ne)pravilnosti pravnega dejstva pravnomočnosti, ki se ugotavlja s potrdilom o pravnomočnosti na sklepu o izvršbi, ki ga je izdalo sodišče v izvršilnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Vsak udeleženec trpi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča na Vrhniki VL 27269/2010 z dne 5.3.2010, pravnomočnega sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 1457/2008 z dne 4.2.2008 in pravnomočnega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 1457/2008 z dne 5.1.2010 pri nepremičnini parc. št. 633/24, vl. št. 1639 k.o. L, v lasti TZ, dovolilo zaznambo sklepa o izvršbi in vknjižbo hipoteke zaradi izterjave denarne terjatve upnice, P. G., d.o.o., v znesku 19.250,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.1.2008 in stroške upnice.

Proti sklepu se je pritožil nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/07, UPB3; s spremembami in dopolnitvami, ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. št. 30/1986 s spremembami in dopolnitvami; ZNP) ter 120. členom Zakona o zemljiški knjigi (Ur. list RS, št. 58/2003, s spremembami in dopolnitvami; ZZK-1) in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da odloči, da se vpis ne opravi in dovoli izbris vpisov oziroma, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno določanje. Poudarja, da je iz 40. člena ZZK-1 jasno razvidno, da so lahko podlaga za vknjižbo pravice le pravnomočne odločbe sodišča in drugih državnih organov. V predmetni zadevi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 5.3.2010 še ni pravnomočen, ker je zoper njega ugovarjal. Enako velja tudi za sklep z dne 5.1.2010. O ugovorih še ni bilo odločeno oziroma o njih odločitve še ni prejel. Edini sklep, ki je pravnomočen (sklep z dne 4.2.2008) pa se ne nanaša nanj kot dolžnika, temveč na družbo B g, d.o.o.. V izpodbijanem sklepu navedeni sklepi ne morejo predstavljati podlage za vknjižbo zastavne pravice in z njo povezane zaznambe neposredne izvršljivosti upnikove denarne terjatve. Izvršilni postopek ni bil sprožen na podlagi izvršilnega naslova, ki bi se nanašal nanj in tudi ni bil pravnomočno ugotovljen obstoj terjatve upnika proti njemu kot dolžniku.

Udeleženec P g, d.o.o., je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev ter priglasil pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in zakonita in ima podlago v 86. členu ZZK-1 in 88. členu ZZK-1. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje pri nepremičninah last nasprotnega udeleženca opravilo zaznambo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Določba 4. odst. 45. člena ZIZ narekuje vročitev sodišču, ki mora opraviti zaznambo sklepa v javni knjigi, šele po pravnomočnosti takega sklepa. S sklepom VL 1457/2008 z dne 4.2.2008, ki je postal pravnomočen 20.2.2008, je bila takratnemu dolžniku, B g, d.o.o., naložena poravnava upnikove terjatve. S sklepom VL 1457/2008 z dne 5.1.2010, ki je postal pravnomočen 5.2.2010 je bilo odločeno, da se izvršba, dovoljena s sklepom z dne 4.2.2008, nadaljuje (B g, d.o.o., je bila iz sodnega registra izbrisana) zoper družbenika dolžnika TZ. S sklepom VL 27269/2010, z dne 5.3.2010 pa se je izvršba nadaljevala z dovolitvijo izvršbe na nepremičnino dolžnika TZ, na parc. št. 633/24 vl. št. 1639 k.o. L. Zemljiškoknjižno sodišče je torej pravilno opravilo zaznambo sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, saj je dajatveni del tega sklepa postal pravnomočen 20.2.2008, čemur pritožnik ne oporeka. Tudi odločitev o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika dolžnika TZ je opremljena z žigom pravnomočnosti (pravnomočen 5.2.2010), zato je pritožnik s pritožbenim sklicevanjem, da je zoper njo vložil ugovor, ne more uspešno izpodbiti. Pravnomočnost odločitve ugotavlja sodišče, ki jo je izdalo (izvršilno sodišče), dolžnik pa niti ne trdi, še manj pa dokazuje, da bi izvršilno sodišče potrdilo o pravnomočnosti razveljavilo po uradni dolžnosti ali, da bi sam predlagal razveljavitev tega potrdila (42. člen ZIZ). Pritožbeno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne sme presojati (ne)pravilnosti ugotovljenega dejstva pravnomočnosti, opremljenega s potrdilom o pravnomočnosti, ki ga je izdalo sodišče v izvršilnem postopku (primerjaj II Ips 195/2007 z dne 15.1.2009).

Nepravnomočnost sklepa o nadaljevanju izvršbe na nepremičnino dolžnika (sklep z dne 5.3.2010 ni opremljen z žigom pravnomočnosti) na pravilnost zaznambe sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne vpliva. Za zaznambo izvršbe je namreč odločilno, da se s pravnomočno odločitvijo dolžniku nalaga izpolnitev obveznosti upniku, kar je v obravnavani zadevi izpolnjeno (pravnomočna odločitev o obveznosti dolžnika G B, d.o.o., po njenem izbrisu družbenika dolžnika TZ.

Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker ni razlogov, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP v zvezi s 120. členom ZZK-1), je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 3. odst. 161. člena ZZK-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Hkrati je dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Vsak udeleženec trpi svoje pritožbene stroške (35. člen ZNP v zvezi z 120. členom ZZK-1).