Jedro

Pritožnica je podpisala dedni dogovor v zmoti glede predmeta dedovanja. V sodni praksi prevladuje stališče, da je dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku, sodna poravnava. Sodna poravnava pa se izpodbija po 392. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s tožbo za razveljavitev in ne s pritožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v gornji zapuščinski zadevi izdalo sklep o dedovanju, s katerim je ugotovilo zapuščino po pokojnem V.(Z.) T., razglasilo zakonite dediče v prvem dednem redu in ker so zakoniti dediči 1.9.2003 sklenili dedni dogovor, s katerim so si zapuščino razdelilo, je v sklep o dedovanju povzelo dedni dogovor, po katerem so si nepremičnino - parcelo št. 2862, vpisano v vl.št. 751 k.o. D., vsa vozila ter denarna sredstva na transakcijskem računu pri K. d.d. M. razdelili Z. T. do 51/100, J. T. do 19/100, B. T. do 10/100, T. M. do 10/100 in M. T. do 10/100; nepremičnine vpisane v vl.št. 84 k.o. D. pa vsak do 1/5 in delnice ter denar na transakcijskem računu pri B. K. d.d. pa prejme M. T. Odredilo je, da po pravnomočnosti tega sklepa zemljiška knjiga nepremičnine iz 1. tč. izreka vknjiži na zakonite dediče kot izhaja iz dednega dogovora.

Proti sklepu o dedovanju je vložila pritožbo dedinja T. M. iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V pritožbi navaja, da je na zapuščinski obravnavi dne 19.6.2003 pristala v dedni dogovor, s katerim so si dediči razdelili del zapuščine v drugačnem razmerju kot bi jim pripadal, če bi se ta del zapuščine delil po zakonitih deležih. Takšen dogovor so sklenili glede vseh vozil navedenih v sklepu o dedovanju, glede denarnih sredstev na transakcijskem računu pri K. banki d.d. M. ter glede nepremičnin vknjiženih v k.o. D., vložek št. 751, to je parcela 2862. Pritožnica je v privolitev takšnega dogovora glede te nepremičnine pristala, ker je imela pred seboj podatke iz zemljiške knjige, po katerih gre pri tej nepremičnini za vinograd. Naknadno je bila pritožnica seznanjena z dejanskim stanjem na tej nepremičnini, ki je takšno, da so na nepremičnini poslovni objekti (betonarna). Pritožnica je sklenila dogovor o razdelitvi nepremičnine med zakonitimi dediči na podlagi podatkov, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju. Zaupala je podatkom zemljiške knjige, saj sicer v takšen dogovor ne bi pristala, če bi že pred zapuščinsko obravnavo vedela za dejansko stanje na omenjeni nepremičnini. Ta nepremičnina je vredna veliko več kot vinograd, prav zato, ker so na njej postavljeni poslovni objekti. Dedni dogovor ni nastal. Ker dedinja ni vedela za dejansko stanje nepremičnine, ni bilo soglasja volje zakonitih dedičev. Če bi vedela za dejansko stanje, bi zahtevala zakoniti delež, zato ga sedaj zahteva s to pritožbo, ko so ji znani podatki glede vrednosti nepremičnine. Predlaga, da se v sklepu o dedovanju zapiše, da je nepremičnina k.o. D. vpisana vl.št. 751, parcela št. 2862 v naravi stavbno zemljišče. Dedni dogovor ni mogel nastati, saj je prav razdelitev nepremičnine, parcele 2862 bil bistveni del tega dogovora, zato predlaga spremembo III. tč. izreka tako, da dedujejo dediči svoje zakonite deleže. Naknadno je tudi ugotovila, da je imel pokojni ob smrti še drugo premoženje, ki ga ne zajema sklep o dedovanju in ni bilo razdeljeno med zakonite dediče. Ob smrti je bil zapustnik še lastnik priklopnega vozila, vlečnega vozila, tovornega vozila. Vsa ta tri vozila so bila po njegovi smrti, vendar še pred izdajo sklepa o dedovanju, prodana brez vednosti in soglasja dedinje. Priklopno vozilo je bilo prodano za 5.000 EUR, vlečno vozilo za 1.100.000,00 SIT in tovorno vozilo za 700.000,00 SIT. Zato naj se ugotovi, da spadajo v zapuščino tudi vozila, ki so bila prodana brez njenega soglasja in vednosti s strani Z. T. in uveljavlja zakoniti delež na vsoti kupnin iz omenjenih prodaj in zakoniti delež tudi na nepremičninah parcele št. 2863/1, 2863/2, 2863/3, 2863/4 vse k.o. D., saj je tudi to nepremično premoženje del zapuščine. Predlaga torej spremembo sklepa o dedovanju. Naknadno je pritožnica delno umaknila pritožbo in sicer v tistem delu, kjer je prijavila kot del pokojnikove zapuščine nepremičnine parcele št. 2863/1, 2863/2, 2863/3, 2863/4 vse k.o. D. Sporočila je, da naj se te nepremičnine ne upoštevajo kot naknadno ugotovljena zapuščina po pokojnem.

Ostali dediči M. T., Z. T., J. T. in B. T. so odgovorili na pritožbo dedinje T. M. Menijo, da je pritožba v celoti neutemeljena. Pritožnica je pristala in podpisala dedni dogovor, ki ga je sodišče povzelo v sklepu o dedovanju. Pritožnica je dobro vedela za katero nepremičnino se sklepa dedni dogovor, na zapuščinski obravnavi je bila prisotna tudi njena mama V. M., ki je bila zadnja leta pogodbeno zaposlena kot računovodkinja pri zapustniku in je bolje od vseh dedičev poznala razmere. Zato je pritožnica natančno vedela, da je parcela št. 2862 k.o. D. stavbno zemljišče, da so na tej parceli poslovni objekti in da se tu opravlja dejavnost betonarne. Pritožba glede te parcele je torej povsem neutemeljena. V sklepu o dedovanju je tudi navedena samo parcelna št. te parcele in ne, da je na parceli vinograd. Predlog pritožnice, da se spremeni III. tč. izreka glede nepremičnine parcele št. 2862 vpisane v vl.št. 751 k.o. D. tako, da se ugotovi, da je na tej parceli stavbno zemljišče, je brezpredmeten, saj za označbo nepremičnine zadostuje parcelna št. Predlog, da se ta točka spremeni tako, da se razdeli zapuščina po zakonitih deležih dedičev pa je nejasen, ker ni razvidno v kakšni meri želi pritožnica odstopiti od dednega dogovora, sicer pa je tudi nedopusten, ker je dedna izjava nepreklicna. Dediči oporekajo tudi navedbam, da so bila vozila prodana brez vednosti pritožnice. Od smrti zapustnika dalje za korist pritožnice skrbi tudi njena mati V. M., ki je prisotna ves delovni čas v betonarni, kjer se izvaja dejavnost. Mati pritožnice je aktivno sodelovala pri prodaji teh vozil, pripravila vse potrebno za prodajo in sestavila pogodbe in račune ter uredila plačila. Prodaja sicer neuporabnih in nevoznih vozil je bila izvršena s strani začasnega skrbnika zapuščine po pravnomočnosti sklepa z dne 1.7.2003 v korist vseh dedičev. Kupnina je bila v celoti porabljena za urejanje v času smrti zapustnika zanemarjenih objektov in zemljišča s parcelo št. 2862 k.o. D., ki je s tem pridobila na vrednosti več kot je znašala kupnina. Šlo je neuporabna stara vozila, ki so hitro izgubljala na vrednosti, zato je bila nedvomno prodaja izvršena in kupnina porabljena v korist zapuščine oziroma vseh dedičev. Predlagajo zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa o dedovanju.

Pritožba ni utemeljena.

Ni sporno, da so dediči v zapuščinskem postopku sklenili dedni dogovor, ki ga je sodišče prve stopnje povzelo v sklep o dedovanju pod III.točko izreka. Po pritožbi je dedni dogovor tudi povzet tako, kot je bil na zapuščinski obravnavi zapisan in podpisan, za pritožnico pa ta dedni dogovor ni veljaven, ker naj bi ga podpisala v prepričanju, da je nepremičnina, ki je bistven del podedovanega premoženja, v naravi vinograd in ne stavbno zemljišče z objekti (betonarna). Iz teh pritožbenih navedb se da razbrati, da je pritožnica podpisala dedni dogovor v zmoti glede predmeta dedovanja. V sodni praksi prevladuje stališče, da je dedni dogovor, sklenjen v zapuščinskem postopku sodna poravnava. Sodna poravnava pa se izpodbija po 392. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) s tožbo za razveljavitev in ne s pritožbo. Zato pritožbene navedbe, v katerih pritožnica izpodbija veljavnost sodne poravnave, niso upošteven razlog proti sklepu o dedovanju. Samo, če bi vsebina zapisanega in podpisanega dednega dogovora (sodne poravnave) ne bila pravilno povzeta v sklep o dedovanju, bi to lahko dedinja izpodbijala s pritožbo proti sklepu o dedovanju. Če pa po njenem mnenju vsebina dednega dogovora zaradi njene predstave, da je predmet dedovanja vinograd, dejansko pa je bilo stavbno zemljišče z zgradbami, ni pravilna, bo to morala uveljavljati pritožnica v pravdi z ustrezno tožbo na razveljavitev. Zato pritožbeno sodišče v tem delu ni moglo slediti pritožbenemu predlogu, da se sklep o dedovanju v III. tč. spremeni.

Neutemeljena je tudi pritožba v preostalem delu, ko se v pritožbi trdi, da spadajo v zapuščino tudi vozila, ki so bila brez soglasja in vednosti dedinje prodana in za katera je dedič Z. T. prejel kupnino. Sklep o dedovanju je ugotovitvena odločba, v kateri se ugotovi obseg zapuščine in razglasijo dediči. Če so bila tri vozila zapustnika prodana in jih ni več, glede teh vozil ni mogoče ugotoviti, da spadajo v zapuščino in na njih razglasiti dediče. Če so si ostali dediči kupnino od prodanih vozil prisvojili, ostane dedinji, ki je bila prikrajšana za denarni zneske, samo dajatveni zahtevek. Dajatveni izreki pa v sklep o dedovanju ne sodijo, zato bo pritožnica morala tudi v tem delu v primeru, če meni, da je prikrajšana za denarni znesek, vložiti direktno dajatveno tožbo proti ostalim dedičem. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep o dedovanju sodišča prve stopnje (2. odst. 365. čl. ZPP v zvezi čl. 163 Zakona o dedovanju - ZD).