Jedro

Vloga za BPP je bila sicer popolna in sposobna za obravnavanje, vendar pa je ni bilo dopustno obravnavati zaradi že predhodne zavrnitve prvotne tožnikove prošnje za BPP v zvezi z istim pravdnim postopkom in zaradi nenavedbe spremenjenih dejstev ali pravne podlage, ki bi lahko vplivale na odločitev tožene stranke o verjetnosti izgledov za uspeh v navedeni odškodninski tožbi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Murski Soboti (v nadaljevanju tožena stranka) je z izpodbijanim sklepom zavrgel tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP).

2. V obrazložitvi navaja, da je tožnik vložil prošnjo za BPP za zastopanje v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. III P 198/2020. Organ je ugotovil, da je bila tožniku s pravnomočno odločbo opr. št. BPP 514/2019-6 z dne 18. 11. 2019 zavrnjena prošnja za dodelitev BPP, in sicer za postopek zoper Zavarovalnico A., d. d. zaradi plačila odškodnine iz naslova nepremoženjske škode, ki naj bi mu nastala zaradi malomarnega in nestrokovnega zdravljenja zdravnice C. C. Citirana zavrnilna odločba pa je bila izdana na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), saj tožnik ni izpolnjeval vsebinskega pogoja po določbah ZBPP. Ugotavlja, da ker je tožnik ponovno zaprosil za dodelitev BPP za isti postopek, torej za citirani postopek zoper Zavarovalnico A., d. d., ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. III P 198/2020, gre tako v danem primeru za upravno zadevo, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno. Izdana je bila namreč odločba, s katero je bila tožniku zavrnjena BPP, sprememba dejanskega stanja ali pravne podlage, na katero se opira zahtevek, pa ni izkazana (niti ni zatrjevana), zaradi česar je bilo treba v skladu z določbo 4. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi s 1. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP prošnjo prosilca kot nedovoljeno zavreči. 3. Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in zoper navedeni sklep vlaga tožbo. V njej navaja, da je organ z izpodbijanim sklepom ugotovil, da ni vsebinske podlage za tožbo. Tožba pa sicer teče na Okrožnem sodišču v Ljubljani, kjer je bila prva obravnava 4. 5. 2022. Priloži tudi vabilo stranki na narok za glavno obravnavo v zadevi III P 198/2020. 4. Tožena stranka sodišču po pozivu predloži upravne spise, odgovora na tožbo pa ne poda.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP organ zahtevo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.

7. Tožnik ne prereka, da mu je bila s pravnomočno odločbo opr. št. BPP 514/2019-6 z dne 18. 11. 2019 zavrnjena prošnja za dodelitev BPP v odškodninski tožbi, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. III P 198/2020, v zvezi s katero je ponovno zaprosil za BPP. Celo sam navaja v tožbi, da je bila v zadevni pravdi opravljena glavna obravnava 4. 5. 2022. Zato vsem navedenim dejstvom sodišče kot nespornim sledi, skladno z drugim odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

8. Tožena stranka je v izpodbijanem sklepu ugotovila tudi, da tožnik v vlogi za BPP ni niti zatrjeval in ne izkazal, da bi se dejansko stanje oziroma pravna podlaga zahtevka spremenilo. Tožnik v tožbi tudi temu ne ugovarja, meni pa, da kljub stališču tožene stranke obstaja vsebinska podlaga za (odškodninsko) tožbo, saj ta teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

9. Sodišče ugotavlja, da se tožnikova zavržena prošnja za dodelitev BPP nanaša na zastopanje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. III P 198/2020. Tožnikova prvotna prošnja za dodelitev BPP v tem postopku pa je bila pred zadevno prošnjo že pravnomočno zavrnjena, ker je tožena stranka štela, da v navedenem postopku tožnik nima verjetnih izgledov za uspeh. Tožnik s tem, ko se sklicuje, da je v navedeni pravdni zadevi razpisan narok, ne navaja spremenjenih okoliščin (ne drugih dejstev ne druge pravne podlage), ki bi lahko vplivale na odločitev tožene stranke o verjetnosti izgledov za uspeh v navedeni odškodninski tožbi.

10. Drugih trditev, ki bi jih bilo moč šteti za spremembo dejanskega stanja ali pravne podlage zahtevka, pa tožnik v upravnem postopku ni podal (niti v zadevni tožbi). Njegova vloga za BPP je bila tako sicer popolna in sposobna za obravnavanje, skladno z drugim odstavkom 32. člena ZBPP, vendar pa je skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP v zvezi s 1. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP zaradi že predhodne zavrnitve prvotne tožnikove prošnje za BPP v zvezi z istim pravdnim postopkom in zaradi nenavedbe spremenjenih dejstev ali pravne podlage, ki bi lahko vplivale na odločitev tožene stranke o verjetnosti izgledov za uspeh v navedeni odškodninski tožbi, ni bilo dopustno obravnavati.

11. Izpodbijani sklep tožene stranke je torej zakonit in pravilen. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Sodišče je v zadevi odločilo na seji, ker relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta (opisano v 7. - 9. točki te sodbe), med tožnikom in toženo stranko ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).