Jedro

Tožnik se je sicer poškodoval pri opravljanju dejavnosti zavarovanca toženke, vendar pri ročnem premeščanju steklenih elementov, kar je dejavnost, ki ni bila vključena v zavarovanje, saj ne pomeni nevarnostnega vira navedenega na zavarovalni polici.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka in tožena stranka sami krijeta nastale jima stroške v pritožbenem postopku.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna v 15 dneh plačati tožniku 29.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 10. 2016 dalje do plačila in mu v 15 dneh od razsoje povrniti pravdne stroške, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila. Sklenilo je tudi, da je tožnik dolžan v 15 dneh od prejema odločbe povrniti toženki njene pravdne stroške v višini 28,92 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti do plačila.

2. Zoper to sodbo se po pooblaščencih pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Bistvo pritožbe je, da je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi tožbenega zahtevka materialnopravno zmotna in v nasprotju z izvedenim dokaznim postopkom. V okviru predpravdnega zahtevka, ki ga je toženka zavrnila, toženki v nobenem trenutku ni bil sporen obseg zavarovalnega jamstva oziroma kritja, sporen je bil le način nastanka škodnega dogodka oziroma način poškodovanja oškodovanca. Tožnik zato meni, da Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti 01-ODG-01/6 in klavzula za dodatno kritje, delodajalčeva odgovornost po pogojih 03-ODG-01/06 izkazujejo, da je tožnikov delodajalec, kot zavarovanec toženke, pri toženki imel sklenjeno zavarovanje za delodajalčevo odgovornost kot obliko dodatnega kritja in je zato bila posebej dogovorjena in obračunana premija za dodatna kritja, tudi delodajalčeva odgovornost za odškodninske zahtevke, zaradi telesnih poškodb, obolenja ali smrti delavcev ali poškodovanja stvari delavcev, kar je razumeti v smislu splošne delodajalčeve odgovornosti v zvezi z delom, ki ga delavec opravlja. Upoštevajoč vse dejavnosti zavarovanca toženke ni sprejemljiva razlaga, da je v okviru sklenjenega zavarovanja zajeta zgolj dejavnost montaže industrijskih strojev in naprav ter dodatne dejavnosti inštaliranje električnih napeljav in naprav. V zavarovalne police se ne vpisujejo vse dejavnosti za katere je firma registrirana, in ki jih opravlja, ampak se vpisuje zgolj ena ali dve dejavnosti, zato ozka razlaga o obsegu zavarovalnega kritja ni sprejemljiva, še posebej v luči izpovedbe priče R.K., da so pri delodajalcu tožnika razlagali, da polica zavarovanja odgovornosti krije vsa dela, ki jih bodo opravljali njihovi delavci na gradbiščih. Sodišče prve stopnje je zato zmotno presodilo vsebino in namen sklenjenega zavarovanja odgovornosti in dodatnega zavarovanja v smislu kritja v primerih delodajalčeve odgovornosti za odškodninske zahtevke zaradi telesnih poškodb, obolenja ali poškodovanja stvari delavcev. Prvostopenjsko sodišče je zato in tudi glede na okoliščine nastanka škodnega dogodka1 tožbeni zahtevek tožnika neutemeljeno zavrnilo iz razloga, ker tožnikov delodajalec za delo, ki ga je tožnik opravljal, ni imel sklenjenega zavarovanja.

Prvostopenjsko sodišče je zagrešilo tudi absolutno bistveno kršitev določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) s tem, ko ni sledilo dokaznem predlogu po pritegnitvi izvedenca varstva pri delu in izvedenca medicinske stroke, saj je bilo tožniku s tem onemogočeno, da bi v celoti dokazal svoje trditve.

Tožnik zato pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje spremeni in tožbenemu zahtevku v celoti ugodi ter toženki naloži plačilo pravdnih stroškov, v primeru zamude s plačilom z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega paricijskega roka dalje do plačila.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila in se zavzema za njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni zagrešilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP, prav tako je vse odločilne dejanske okoliščine pravilno in popolno ugotovilo in na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da zavarovalno jamstvo toženke na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe Splošne odgovornosti, polica št. 10013121053 (odgovornost iz dejavnosti in delodajalčeva odgovornost), sklenjeno po Splošnih pogojih za zavarovanje odgovornosti 01-ODG-01/06 in klavzuli za dodatno kritje delodajalčeva odgovornost 03-ODG-01/06, ki so sestavni del zavarovalne police, za škodo, ki izvira iz obravnavanega škodnega dogodka, ni podano.

6. Tožnik od toženke na podlagi zgoraj navedene sklenjene zavarovalne pogodbe zahteva odškodnino za utrpelo nepremoženjsko škodo, ki je posledica poškodb utrpelih v škodnem dogodku, ko se je na delovnem mestu poškodoval pri ročnem premeščanju steklenih elementov.

7. Tožnikov delodajalec, družba I., d.o.o., je imela v času škodnega dogodka pri toženki sklenjeno prostovoljno pogodbeno zavarovanje po pogojih in klavzulah 01-ODG-01/06 in 03-ODG-01/06 (priloga B6 spisovnega gradiva). Gre za prostovoljno pogodbeno zavarovanje, s katerim je določen predmet, trajanje zavarovanja ter obseg kritja. Zavarovana je bila odgovornost, ki izvira iz opravljanja dejavnosti, in sicer iz nevarnostnega vira montaže industrijskih strojev in naprav ter dodatne dejavnosti inštaliranje električnih napeljav in naprav.

1. člen Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti 01-ODG-01/06 (priloga B2 spisovnega gradiva) določa, da zavarovanje krije škodo zaradi civilnopravnih odškodninskih zahtevkov, ki jih tretje osebe uveljavljajo proti zavarovancu zaradi nenadnega in presenetljivega škodnega dogodka (nesreče), ki izvira iz nevarnostnega vira, navedenega na polici in ima za posledico:

1. poškodovanje oseb;

2. poškodovanje stvari.

2. člen Splošnih pogojev za zavarovanje odgovornosti 01-ODG-01/06 med drugim določa, da samo, če je v zavarovalni pogodbi posebej dogovorjeno in obračunana premija za dodatna kritja, je v zavarovanje v okviru zavarovalne vsote, navedene na polici, vključeno tudi kritje po posamezni dodatni klavzuli za:

1. delodajalčevo odgovornost;

2. proizvajalčevo odgovornost. 8. V obravnavani zavarovalni pogodbi je bila zavarovana odgovornost delodajalca za škodo, ki izvira iz opravljanja dejavnosti zanj pri montaži industrijskih strojev in naprav ter, kot dodatna dejavnost, pri inštaliranju električnih napeljav in naprav. Dogovorjena in obračunana je bila tudi premija za dodatno kritje, delodajalčevo odgovornost, vendar tudi to samo iz naslova zavarovanega nevarnostnega vira, montaže industrijskih strojev in naprav ter dodatne dejavnosti inštaliranje električnih napeljav in naprav.

9. Tožnik se je sicer poškodoval pri opravljanju dejavnosti zavarovanca toženke, vendar pri ročnem premeščanju steklenih elementov, kar je dejavnost, ki ni bila vključena v zavarovanje, saj ne pomeni nevarnostnega vira navedenega na zavarovalni polici.

10. Tudi klavzula za dodatna kritja 03-ODG-01/06 za delodajalčevo odgovornost je vezana na isti nevarnostni vir, ki je naveden na polici, to je na dejavnost montaže industrijskih strojev in naprav ter dodatno dejavnost inštaliranje električnih napeljav in naprav. Dejavnost, ki jo je tožnik opravljal v trenutku, ko je prišlo do škodnega dogodka, ne sodi v ta okvir. Tožbeni zahtevek je zato pravilno zavrnjen.

11. Prvostopenjsko sodišče, ki ni sledilo dokaznemu predlogu po pritegnitvi izvedenca varstva pri delu in izvedenca medicinske stroke in je ta dokazna predloga zavrnilo, tožniku ni odvzelo možnosti obravnavanja pred sodiščem oziroma mu ni onemogočilo, da bi v celoti dokazal svoje trditve ter ni storilo v pritožbi uveljavljane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke prvega odstavka 339. člena ZPP. Ker zavarovalno kritje toženke v obravnavani zadevi ni podano, je namreč odpadla podlaga za nadaljnje dokazovanje odgovornosti delodajalca za nastali škodni dogodek in za obseg tožniku nastale nepremoženjske škode v njem.

12. Zaradi navedenih razlogov pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

13. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, navedbe odgovora na pritožbo toženke pa k pritožbeni razsoji niso bistveno pripomogle, tožnik in toženka stroške v tem pritožbenem postopku krijeta sama (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 155. člena ZPP).

1 Izvedeni dokazni postopek izkazuje in tudi pritožbeno ni sporno, da se je tožnik poškodoval pri opravljanju del in nalog za zavarovanca toženke, in sicer pri ročnem premeščanju steklenih elementov.