U-I-270/95

13.11.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Franca Čandka ml. iz Postojne na seji dne 13. novembra 1997

s k l e n i l o :

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prve alinee 6. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št.71/93, p. 2/94, 1/95 in 2/95 - odl. US, 7/95, 14/96 - odl. US, 44/96 in 68/96 - odl. US) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A.

1.Pobudnik je v uvodu pobude za oceno ustavnosti Zakona o dohodnini (v nadaljevanju: ZDoh) navedel, da "ta zakon izrecno ne predpisuje, v katero rubriko se vpisujejo prispevki za osnovno prostovoljno pokojninsko zavarovanje v napovedi za odmero dohodnine, ampak samo za dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje (četrti odstavek 9. člena ZDoh)". Na podlagi poziva, naj točno navede, ali izpodbija četrto točko prvega odstavka 9. člena ZDoh ali katero drugo določbo, je kot sporen opredelil 6. člen ZDoh. Sporen naj bi bil, ker ne predvideva zmanjšanja osnove za dohodnino za prostovoljno plačane prispevke za osnovno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, katere je kot nezaposlen tudi sam plačeval. S takšno zakonsko rešitvijo ZDoh izključuje zavarovance, ki so na podlagi 24. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 5/94 in 7/96 - v nadaljevanju: ZPIZ) prostovoljno vključeni v zavarovanje, čeprav so glede na določbe ZPIZ izenačeni z zavarovanci, ki so obvezno vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker glede na navedeno ZDoh ni bil napisan z upoštevanjem določb ZPIZ, naj bi ustvarjal drugačne kategorije in kriterije za klasifikacijo kot ZPIZ. S temi dvojnimi merili pa naj bi bilo kršeno načelo enakosti pred zakonom (14. člen Ustave). Pobudnik zato predlaga spremembo 6. člena ZDoh tako, da bi se davčna osnova, opredeljena v tem členu, zmanjšala tudi za prispevke, plačane na podlagi 24. člena ZPIZ. Na koncu še pripominja, da na uradno pritožbo RUJP na odmero dohodnine še ni prejel odgovora, kljub večkratnim pozivom pa tudi ne utemeljenega tolmačenja ZDoh.

2.Sekretariat Državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve (v nadaljevanju: Sekretariat) je v odgovoru izhajal iz predpostavke, da pobudnik izpodbija četrto točko prvega odstavka 9. člena ZDoh. Navedel je, da ZDoh izhaja iz sedaj veljavnega sistema zagotavljanja socialne varnosti, to je sistema obveznega zavarovanja. Zaradi tega se plačani obvezni prispevki za socialno varnost v celoti odštejejo od osnove za dohodnino.

3.Prispevki in premije za povečanje socialne varnosti, to je prostovoljno zavarovanje, pa zmanjšujejo davčno osnovo za največ tri odstotke. Prostovoljna zavarovanja se šele uveljavljajo in so pred reformo socialnega zavarovanja tudi le obrobnega pomena. Osebe, ki ne plačujejo obveznega zavarovanja, se lahko prostovoljno zavarujejo od zavarovalne osnove, ki si jo same izberejo, in tako praviloma plačujejo bistveno manj kot tisti, ki plačujejo obvezno zavarovanje. Sekretariat glede na navedeno meni, da izpodbijana zakonska ureditev ne nasprotuje načelu enakosti pred zakonom.

Pobudnik v odgovoru na navedbe Sekretariata navaja, da je potrebno najprej razčistiti, kaj je osnovna socialna varnost in kaj povečana. Prostovoljno zavarovanje na podlagi 24. člena ZPIZ namreč zagotavlja osnovno socialno varnost, ne pa povečane.

Zaradi tega tudi meni, da je trditev, da so zavarovalne osnove, dajatve in obveznosti pri prostovoljnem zavarovanju manjše kot pri obveznem zavarovanju, nesmiselna.

B.

4.Ustavno sodišče je na podlagi pobudnikovih navedb o delovnem razmerju glede na 24. člen Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) ugotovilo, da ima pravni interes le za vložitev pobude za oceno ustavnosti prve alinee 6. člena ZDoh, ki opredeljuje osnovo za dohodnino za prejemke iz delovnega razmerja in za prejemke v zvezi z delovnim razmerjem, ne pa tudi za vložitev pobude za oceno druge do desete alinee 6. člena ZDoh, saj ni z ničimer izkazal, da bi posegale v njegove pravice, pravne interese oziroma njegov pravni položaj.

5.Po prvi alinei 6. člena ZDoh se v osnovo za dohodnino všteva plača (letni znesek plače, nadomestil plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, izplačanih v denarju, bonih ali v naravi, razen povračil stroškov, ki jih je imel zavezanec v zvezi z delom, ter letni prejemki v obliki stimulacij in bonitet v zvezi z delovnim razmerjem), zmanjšana za plačane obvezne prispevke za socialno varnost in posebne prispevke, uvedene z zakoni. Pogoja, da se osnova za dohodnino zmanjša, sta torej dva in sicer, da so bili prispevki plačani in da so bili obvezni (slednje pomeni, da zavezanec oziroma zavarovanec ni mogel izbirati, ali naj prispevke za socialno varnost plača ali ne, in tudi ne osnove, od katere naj se prispevki plačajo, niti obsega pravic, za katere naj se plačajo). Pri določanju teh pogojev je ZDoh glede na 153. člen Ustave, ki določa vrste in razmerja posameznih pravnih aktov, vezan le na ustavne zapovedi in prepovedi o tem, kaj zakon mora, sme oziroma ne sme vsebovati. Rešitve, vsebovane na drugih področjih zakonskega urejanja, je ZDoh glede na prirejenost (enakovrednost) zakonov kot pravnih aktov enake stopnje pravne veljave dolžan upoštevati le z vidika enotnosti pravnega reda.

6.Na podlagi zgoraj navedenega dejstvo, da je ZDoh glede na predmet pravnega urejanja (obdavčevanje dohodkov, določenih kot vir dohodnine) v zvezi s prispevki za socialno varstvo (s plačilom katerih se zagotavljajo pravice, opredeljene z zakoni s socialnovarstvenega področja) predpisal drugačne pogoje za uveljavljanje zmanjšanja osnove za dohodnino (plačilo in obveznost plačila), kot pa je predpisan pogoj za uveljavljanje pravic socialnega varstva (kjer je pogoj plačilo, ne glede na to, ali je obvezno ali prostovoljno), ne zadošča za začetek postopka za oceno ustavnosti. Glede na navedeno je namreč očitno, da ne gre za medsebojno neskladnost zakonov, ki bi ogrožala pravno varnost in jasnost, kot načeli pravne države (2. člen Ustave). Ustavno sodišče je zato na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo.

7.V zvezi s pobudnikovim predlogom, naj se 6. člen ZDoh spremeni, pa Ustavno sodišče pripominja, da ni pristojno za sprejemanje predlogov sprememb obstoječe zakonodaje, kakor tudi ne za sprejemanje pritožb, kolikor niso vložene zaradi kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin zoper samo delo posameznega državnega organa.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec in Franc Testen.

Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i k dr. Lovro Šturm