Jedro

Izvedensko mnenje z dopolnitvijo je jasno, popolno, skladno in prepričljivo, zato ni bilo nobenega razloga za ponovitev dokaza z drugim izvedencem (drugi in tretji odstavek 254. člena ZPP). Zgolj dejstvo, da se tožnik z mnenjem ne strinja, pa ne utemeljuje postavitve drugega izvedenca.

S tem, ko je izvedenec podal mnenje, da ugotovitve podpirajo predpostavko, da je sporni podpis (na sporazumu o prenehanju delovnega razmerja) tožnikov, oziroma da je verjetno, da je sporni in primerjalne podpise napisala ista oseba (tožnik), je smiselno odgovoril tudi na tožnikovo vprašanje, ali je podpis na sporazumu o prenehanju delovnega razmerja ponarejen.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval: razveljavitev sporazuma z dne 10. 8. 2023, ugotovitev trajanja delovnega razmerja do odločitve sodišča prve stopnje, sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, plačilo reparacije in denarnega povračila. Odločilo je še, da je tožnik dolžan povrniti toženki stroške postopka v zvezi s tožbenim zahtevkom za plačilo plače in dnevnic za julij 2023 in avgust 2023; glede ostalih tožbenih zahtevkov pa je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2.Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Navaja, da izvedenec v dopolnitvi mnenja ni odpravil nasprotij in pomanjkljivosti prvotnega mnenja, zato je zahteval drugega izvedenca, čemur pa sodišče prve stopnje ni sledilo, niti ni posredovalo pripomb z dne 18. 8. 2025 imenovanemu izvedencu, da bi mnenje ponovno dopolnil. V več vlogah je opozoril na številne razlike med spornim in primerjalnimi podpisi, ki jih ponavlja v pritožbi. Sodišču prve stopnje očita, da kljub večkratnim zahtevam izvedencu ni naložilo odgovora na vprašanje, ali je podpis ponarejen in ali je bilo za podpis uporabljeno isto pisalo. Nadalje navaja, da je sporazum datiran na 10. 8. 2023, ko je bil tožnik še na vožnji, ki jo je zaključil šele 12. 8. 2023, zato ga ni mogel podpisati. Toženka sploh ni vedela, kje naj bi podpis nastal, niti ni predlagala zaslišanja sodelavke A. A. in direktorjeve žene, ki naj bi bili ob podpisu prisotni; slednji bi zato moralo zaslišati sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti. Tožnik ni želel zaključiti delovnega razmerja; šlo je za željo toženke, kot izhaja iz sms sporočila, katerega vsebine sodišče prve stopnje ne omenja. Meni, da ni logično, da je zavrnil podpis odpovedi, nato pa naj bi podpisal sporazum, na podlagi katerega bi mu delovno razmerje prenehalo pod slabšimi pogoji, saj bi mu šle v primeru odpovedi pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, ki pa jih v primeru sporazuma nima. Sodišču prve stopnje očita, da ni pojasnilo, zakaj je podpisal sporazum, če je prej zavrnil podpis odpovedi. Nadalje meni, da je izpoved direktorja toženke neverodostojna, neprepričljiva in sama s seboj v nasprotju. Ta namreč ni vedel povedati niti tega, kdo je pripravil sporazum in o okoliščinah podpisovanja, saj naj bi predčasno odšel. Poleg tega pa je bila 12. 8. 2023 sobota, ko zaposlenih ni v pisarni. Nadalje sodišču prve stopnje očita, da ni pojasnilo, zakaj ni sledilo tožnikovi izpovedbi, in da ni opravilo predlaganih poizvedb pri ZPIZ. Navaja še, da iz evidence ur izhaja, da je presegel dnevne in tedenske omejitve delovnega časa.

3.Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče prve stopnje je presojalo tožnikov zahtevek za razveljavitev sporazuma o prenehanju delovnega razmerja z dne 10. 8. 2023 (in posledično zahtevek za reparacijo, sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi in plačilo denarnega povračila). Tožnik v pritožbi neutemeljeno vztraja, da tega sporazuma, na podlagi katerega mu je prenehalo delovno razmerje (81. člen Zakona o delovnih razmerjih - ZDR‑1) in na podlagi katerega ga je toženka odjavila iz zavarovanj, ni podpisal. Pritožbeno sodišče se strinja z dokaznim zaključkom sodišča prve stopnje, da je tožnik podpisal navedeni sporazum o prenehanju delovnega razmerja. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je skrbna, vestna in prepričljiva ter skladna z napotkom iz 8. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

6.Do zaključka o tožnikovem podpisu tega sporazuma je sodišče prve stopnje prišlo tudi na podlagi ugotovitev sodnega izvedenca za forenzične preiskave rokopisov in podpisov B. B. Neutemeljen je pritožbeni očitek kršitve določb postopka, ker sodišče prve stopnje na tožnikov predlog ni postavilo novega izvedenca te stroke. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, je postavljeni izvedenec v pisni dopolnitvi izvedenskega mnenja z dne 12. 6. 2025 natančno in obširno odgovoril na vse tožnikove pripombe zoper pisno izvedensko mnenje z dne 26. 3. 2024. Izvedensko mnenje z dopolnitvijo je jasno, popolno, skladno in prepričljivo, zato ni bilo nobenega razloga za ponovitev dokaza z drugim izvedencem (drugi in tretji odstavek 254. člena ZPP). Zgolj dejstvo, da se tožnik z mnenjem ne strinja, pa ne utemeljuje postavitve drugega izvedenca.

7.Res je tožnik podal pripombe tudi zoper dopolnitev izvedenskega mnenja - v vlogi z dne 18. 8. 2025. Vendar pa gre pri teh pripombah v pretežnem delu le za dobeseden prepis pripomb zoper prvotno izvedensko mnenje (iz tožnikove vloge z dne 12. 4. 2024), v manjšem delu pa le za malce drugačen zapis teh istih pripomb, na katere je izvedenec, kot rečeno, že odgovoril v pisni dopolnitvi izvedenskega mnenja. Zato ni bila potrebna niti ponovna dopolnitev izvedenskega mnenja z istim izvedencem, še manj pa ponovitev dokaza z drugim izvedencem. Nasprotne pritožbene navedbe so torej neutemeljene.

8.Tožnik pri teh pripombah iz vloge z dne 18. 8. 2025 vztraja in jih dobesedno ponavlja tudi v pritožbi, pri tem pa ne konkretizira, zakaj naj bi bila dopolnitev izvedenskega mnenja s tem v zvezi pomanjkljiva, nejasna ipd. Do tožnikovih pripomb zoper izvedensko mnenje iz vlog z dne 12. 4. 2024 in 18. 8. 2025 se je obrazloženo opredelilo tudi sodišče prve stopnje v točkah 19 do 28 obrazložitve izpodbijane sodbe. Zato pritožbeno sodišče teh razlogov ne ponavlja.

9.Izvedenec je razumljivo in logično pojasnil, da so tožnikove pripombe zavajajoče in nestrokovne, ker ne upoštevajo, da je rokopisni in podpisni izraz pri vsakem posamezniku variabilen; dva podpisa iste osebe nista med seboj nikoli povsem identična. S strani tožnika izpostavljene razlike predstavljajo zgolj normalno naravno variabilnost pisanja. Izvedenec je tudi logično pojasnil, da je tožnikov podpis na pogodbi o zaposlitvi, ki ni bil odvzet na sodišču (t.i. nevplivni podpis), nedvomno bolj spontan in tudi bolj skladen tožnikovemu podpisu na sporazumu o prenehanju delovnega razmerja, kot podpisi vzeti na sodišču. Poleg tega je neutemeljeno pritožbeno primerjanje spornega tožnikovega podpisa zgolj z nekaterimi od na sodišču vzetih (desetih) primerjalnih podpisov (npr. glede trikotnika v zadnjem delu spornega podpisa in ožjih primerjalnih podpisov - že laičen pogled pokaže, da je tudi v nekaterih primerjalnih podpisih ob zaključku videti trikotnik, prav tako so nekateri primerjalni podpisi in podpis na pogodbi o zaposlitvi širši in manj ostri). Izvedenec, ki je strokovnjak na svojem področju, je tudi pojasnil, da je med spornim in primerjalnimi podpisi veliko podobnosti; pomembnih razlik, ki jih ne bi bilo mogoče pojasniti z naravno variabilnostjo, pa ni. Zato je neutemeljeno pritožbeno vztrajanje o velikih in številčnih razlikah med podpisi.

10.S tem, ko je izvedenec podal mnenje, da ugotovitve podpirajo predpostavko, da je sporni podpis (na sporazumu o prenehanju delovnega razmerja) tožnikov, oziroma da je verjetno, da je sporni in primerjalne podpise napisala ista oseba (tožnik), je smiselno odgovoril tudi na tožnikovo vprašanje, ali je podpis na sporazumu o prenehanju delovnega razmerja ponarejen. Da navedena ugotovitev izvedenca pomeni, da podpis ni ponarejen, je obrazložilo že sodišče prve stopnje v 17. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.

11.Četudi je izvedenec zaključil, kot poudarja pritožba, da je (le) verjetno, da gre na sporazumu o prenehanju delovnega razmerja za tožnikov podpis, pa ne gre spregledati obrazložitve izvedenskega mnenja, da to predstavlja drugo najvišjo od sedmih možnih stopenj lestvice ugotovitev, ali je sporni in primerjalni podpis napisala ista oseba. Poleg tega pa je sodišče prve stopnje do zaključka, da gre za tožnikov podpis, prišlo tudi na podlagi izpovedbe toženkinega direktorja, ki z izvedenskim mnenjem tvori smiselno in logično celoto.

12.Pritožbeno sodišče se strinja tudi z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da je za ta spor povsem nepomembno, ali je tožnik za podpis sporazuma o prenehanju delovnega razmerja uporabil isto pisalo (kot direktor oziroma tisti, ki je v sicer vnaprej natipkanem sporazumu ročno napisal datume). Zaradi ugotovitve tega dejstva zato ni bila potrebna dopolnitev izvedenskega mnenja.

13.Neutemeljeno je pritožbeno vztrajanje pri navedbah, da je bil tožnik od 10. do 12. 8. 2023 na vožnji v tujini in da zato ni mogel podpisati navedenega sporazuma o prenehanju delovnega razmerja z dne 10. 8. 2023. Kot je obrazložilo že sodišče prve stopnje, toženka sploh ni zatrjevala, da bi bil ta sporazum podpisan 10. 8. 2023, kot je sicer datiran, pač pa 12. 8. 2023 v C. v Avstriji, kar je potrdil tudi njen direktor (zaslišan kot stranka). Da se je pri toženki v C. 12. 8. 2023 nahajal tudi tožnik, pa je slednji potrdil v svoji izpovedbi.

14.Toženka ni zatrjevala, da sta bili ob podpisu tega sporazuma prisotni sodelavka A. A. in žena direktorja (niti tega ni izpovedal njen direktor), zato je neutemeljena pritožbena navedba, da bi morala toženka predlagati zaslišanje slednjih, oziroma da bi ju moralo sodišče zaslišati kar po uradni dolžnosti.

15.Ne drži pritožbena navedba, da direktor toženke ni vedel povedati nič o sklepanju sporazuma o prenehanju delovnega razmerja, ker naj bi predčasno odšel. Jasno je namreč izpovedal, da je bil navzoč ob tožnikovem podpisovanju sporazuma, odšel je šele po podpisu; sporazum pa je že prej pripravila A. A. oziroma nekdo iz pisarne (pri čemer pa slednje niti ni odločilno). Ker so tožnika v zvezi z dogovorom o prenehanju delovnega razmerja pričakovali v C. že 11. 8. 2023, tudi ni odločilno, da je bila 12. 8. 2023 sobota, ko naj zaposlenih, ki so pripravili ta sporazum, po pritožbenih navedbah ne bi bilo v pisarni.

16.Drži, da iz sms sporočila, na katerega se sklicuje pritožba, izhaja strinjanje toženke s prenehanjem delovnega razmerja s tožnikom (ne pa tudi, da predstavlja to sms sporočilo odpoved, kot trdi pritožba). A je toženka z izpovedbo direktorja dokazala, da tudi tožnik ni imel več želje nadaljevati delovnega razmerja z njo, kar nenazadnje dokazuje tudi njegov podpis sporazuma o prenehanju delovnega razmerja. Ne drži pritožbena navedba, da izpodbijana sodba tega sms sporočila ne omenja. To stori v 13. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.

17.Pritožbeno sodišče se strinja tudi z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je tožniku delovno razmerje dejansko prenehalo z dnem 11. 8. 2023, kot sta se stranki dogovorili v sporazumu o prenehanju delovnega razmerja (s tem dnem ga je toženka tudi odjavila iz zavarovanj), in da torej 12. 8. 2023 ni več opravljal dela za toženko. Res je sicer tega dne opravil še vožnjo v trajanju dobrih dveh ur (brez nakladanja in razkladanja), pri čemer je bilo dogovorjeno, da bi moral tožnik to storiti že dan prej, kot to izhaja iz izpovedb obeh strank.

18.Ne drži pritožbena navedba, da bi tožniku v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je ni želel podpisati, pripadale pravice iz zavarovanja za primer brezposelnosti, kar pa ne velja v primeru sporazuma o prenehanju delovnega razmerja in kar naj bi kazalo na to, da tudi tega sporazuma ni podpisal. Do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti tožnik ne bi bil upravičen niti v primeru, če bi sam podal odpoved pogodbe o zaposlitvi (63. člen Zakona o urejanju trga dela - ZUTD). Sodišče prve stopnje je v 30. točki obrazložitve izpodbijane sodbe tudi logično obrazložilo, zakaj je tožnik, kljub predhodni zavrnitvi podpisa odpovedi, podpisal sporazum o prenehanju delovnega razmerja (ker je želel takojšnje prenehanje delovnega razmerja - brez odpovednega roka), zato je neutemeljen pritožbeni očitek o nasprotnem.

19.Ne drži pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, zakaj ni sledilo izpovedbi tožnika. Kot izhaja iz 13. in 14. točke obrazložitve izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje upoštevalo tudi izpoved tožnika, in sicer v tistem delu, v katerem je bila ta skladna z izpovedjo direktorja toženke. V ostalem pa je sledilo izpovedi direktorja toženke zato, ker je bila ta prepričljiva in skladna z izvedenskim mnenjem.

20.Za ta spor (glede prenehanja delovnega razmerja) pa so povsem nebistvene pritožbene navedbe, da naj bi tožnik presegal dnevne in tedenske omejitve delovnega časa.

21.Končno je neutemeljen in tudi nerazumljiv pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni opravilo predlaganih poizvedb pri ZPIZ, oziroma da ni pridobilo odjave iz sistema obveznih socialnih zavarovanj s prilogami, ker bi le na ta način lahko ugotovilo, na kaki podlagi in na podlagi katerih listin je toženka odjavila tožnika iz zavarovanj. Med strankama namreč sploh ni bilo sporno, da je toženka tožnika odjavila iz zavarovanj na podlagi sporazuma o prenehanju delovnega razmerja z dne 10. 8. 2023. To navaja tožnik že v tožbi, kateri prilaga tudi ta sporazum, ki ga je prejel od ZZZS.

22.Ker niso podani s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

23.Tožnik s pritožbo ni uspel, zato krije sam svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

-------------------------------

1To je toženka navedla že v odgovoru na tožbo.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 254, 254/2, 254/3 Zakon o urejanju trga dela (2010) - ZUTD - člen 63 Zakon o delovnih razmerjih (2013) - ZDR-1 - člen 81

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.