Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj:

-Ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno opredelili materialnopravno naravo primarnega zahtevka iz nasprotne tožbe, s katero tožnica po nasprotni tožbi uveljavlja izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vpis neprave (zasebne) stvarne služnosti, in sicer na podlagi imetništva t. i. pravice v pričakovanju in

-Ali velja časovna omejenost (zasebne) neprave stvarne služnosti, katere imetnik je pravna oseba, na 30 let, skladno s prvim odstavkom 226. člena SPZ v zvezi z drugim odstavkom 227. člena SPZ.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj:

-Ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno opredelili materialnopravno naravo primarnega zahtevka iz nasprotne tožbe, s katero tožnica po nasprotni tožbi uveljavlja izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vpis neprave (zasebne) stvarne služnosti, in sicer na podlagi imetništva t. i. pravice v pričakovanju in

-Ali velja časovna omejenost (zasebne) neprave stvarne služnosti, katere imetnik je pravna oseba, na 30 let, skladno s prvim odstavkom 226. člena SPZ v zvezi z drugim odstavkom 227. člena SPZ.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za prenehanje vznemirjanja in prepoved nadaljnjega vznemirjanja njene lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 259/2, k. o. 0000. Ugodilo pa je tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, s katerim tožnica izrecno in nepogojno dovoljuje, da se na tej nepremičnini vknjiži služnost hoje in vožnje z vsemi vozili v korist toženke.

2.Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3.Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

-Ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno opredelili materialnopravno naravo primarnega zahtevka iz nasprotne tožbe, s katero tožnica po nasprotni tožbi uveljavlja izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za vpis neprave (zasebne) stvarne služnosti, in sicer na podlagi imetništva t. i. pravice v pričakovanju?

-Ali je glede na kogentna pravila stvarnega prava (numerus clausus) pravno možno priposestvovanje (zasebne) neprave stvarne služnosti?

-Ali velja časovna omejenost (zasebne) neprave stvarne služnosti, katere imetnik je pravna oseba, na 30 let, skladno s prvim odstavkom 226. člena SPZ v zvezi z drugim odstavkom 227. člena SPZ?

-Kdaj prične teči 30 letni rok trajanja nepravih (zasebnih) stvarnih služnosti (prvi odstavek 226. člena SPZ v zvezi z drugim odstavkom 227. člena SPZ), če priznamo pravno možnost njihovega priposestvovanja po prej veljavnih predpisih (uveljavljenih pred SPZ; tj. pred 1. 1. 2003)? Ali prične ta rok teči, ko so se stekli pogoji za priposestvovanje, če so se ti stekli pred 1. 1. 2003, ali pa prične ta rok teči od 1. 1. 2003, čeprav so se stekli pogoji za priposestvovanje pred 1. 1. 2003?

-Ali so (zasebne) neprave stvarne služnosti prenosljive, glede na uporabo pravila iz 229. člen SPZ (v zvezi z napotilno normo iz 226. člena SPZ)?

-Če bi obveljalo stališče, da so zasebne neprave stvarne služnosti časovno neomejene in prenosljive, kakšna je potem sploh razlika med zasebnimi nepravimi stvarnimi služnostmi (iz prvega odstavka 226. člena SPZ) in služnostmi v javno korist (iz drugega in tretjega odstavka 226. člena SPZ)?

-Ali lahko uporablja služečo nepremičnino v obsegu neprave (zasebne) stvarne služnosti, poleg njenega imetnika, še splošna javnost (v primerih, ko je njen imetnik lastnik oziroma obratovalec npr. bencinskega servisa, katerega uporablja splošna javnost, pri čemer je služeča nepremičnina prostorsko neposredno povezana z bencinskim servisom na takšen način, da jo vsi uporabniki servisa prečkajo, ko zapuščajo ta bencinski servis)?

4.Predlog je delno utemeljen.

5.Na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je sodna praksa višjih sodišč neenotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6.Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP podani glede vprašanj, navedenih v izreku, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).