Jedro

Prekrškovni organ se sicer pravilno sklicuje na določbo 57.c člena ZP-1, vendar gre za pravilo, ki ga je treba razlagati na način, da ima storilec kljub temu možnost dokazati, da je bila polovična globa plačana brez njegove vednosti in v nasprotju z njegovo voljo.

Izrek

I.Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Postojni (I) odpravilo odločbo prekrškovnega organa, s katero je bila kot nedopustna zavržena storilkina zahteva za sodno varstvo in (II) ugodilo storilkini zahtevi za sodno varstvo in postopek o prekršku zoper njo ustavilo, ker ni dokazano, da je storilka storila očitani prekršek.

2.Zoper sodbo se pritožuje prekrškovni organ. Ne strinja se z odločitvijo pod točko I, saj pomeni kršitev določbe 57.c člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1). Sklicuje se na sodno prakso v dveh podobnih zadevah. Višje sodišče v Ljubljani je pojasnilo, da je glede uporabe 57.c člena relevantno samo dejstvo, da je bila polovična globa plačana v osmih dneh, ni pa pomembno, ali je globo plačala storilka ali kdo drug v njenem imenu. Ker zahteva za sodno varstvo ni dopustna, je sodišče ne bi smelo obravnavati.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Prekrškovni organ se sicer pravilno sklicuje na določbo 57.c člena ZP-1, vendar gre za pravilo, ki ga je treba razlagati na način, da ima storilec kljub temu možnost dokazati, da je bila polovična globa plačana brez njegove vednosti in v nasprotju z njegovo voljo. V konkretnem primeru je vročevalec plačilni nalog vročil storilkinemu očetu, ki tudi sicer priznava prekršek, globo je nato plačala storilkina mati. Kršiteljica je po mnenju sodišča prve stopnje uspela izkazati, da s prekrškom in plačilnim nalogom niti ni bila seznanjena (temu zaključku pritožba ne nasprotuje), zato je bil polovični znesek nakazan brez njene vednosti in brez njenega pristanka. Kakšno je bilo konkretno dejansko stanje v zadevah, na katere se sklicuje pritožba, pritožbeno sodišče ni moglo ugotoviti, saj teh odločb ni v bazi sodnih odločb, zato se do odločitve v teh zadevah pritožbeno sodišče ne more opredeliti. Dejansko stanje, kakršno je bilo ugotovljeno v predmetni zadevi, pa omogoča sklep, da je bila polovična globa plačana v nasprotju z voljo storilke in je zato zahteva za sodno varstvo kljub določbi 57. c člena ZP-1 dopustna. Sodišče prve stopnje jo je zato pravilno obravnavalo. Prekrškovni organ v zvezi z odločitvijo o ustavitvi postopka vsebinskih ugovorov nima in je zato pritožbeno sodišče opravilo le uradni preizkus.

5.Na podlagi povedanega in ker tudi uradni preizkus kršitev ni pokazal, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

Zveza:

Zakon o prekrških (2003) - ZP-1 - člen 57c

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.