Jedro

Sodišče prve stopnje je bistveno kršilo določbo kazenskega postopka iz 2. točke prvega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s 4. točko 39. člena ZKP, ker je na glavni obravnavi sodeloval sodnik, ki je bil pred tem še kot odvetnik, postavljen obdolžencu za zagovornika po uradni dolžnosti v času trajanja dveh let.

Izrek

Pritožbi zagovornika obd. M.M. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v ponovno sojenje.

S sodbo sodišča prve stopnje je bil obd. M.M. spoznan za krivega storitve dveh kaznivih dejanj goljufije iz prvega odstavka 217. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije (KZ) in mu je bila po odmeri posamičnih kazni štiri mesece zapora in tri mesece zapora po določbi 2. točke drugega odstavka 47. člena KZ izrečena enotna kazen šest mesecev zapora. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je bilo obdolžencu naloženo plačilo stroškov kazenskega postopka, in sicer stroškov pooblaščenke oškodovancev; po četrtem odstavku 95. člena ZKP pa je bil obdolženec oproščen plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil obdolženec po svojem zagovorniku, in sicer uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve kazenskega zakona in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje, podrejeno, da obdolženca oprosti obtožbe, podrejeno, da obdolžencu izreče pogojno obsodbo.

Pregled zadeve pokaže, da je pritožba obdolženčevega zagovornika v smeri uveljavljanja pritožbenega razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša z izvajanji pritožbe, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 2. točke prvega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s 4. točko 39. člena ZKP, ker je na glavni obravnavi sodeloval sodnik, ki bi moral biti po zakonu izločen. Nesporno je namreč, da je v predmetni kazenski zadevi razpravljajoči sodnik bil pred tem, še kot odvetnik, postavljen obdolžencu za zagovornika po uradni dolžnosti v času trajanja dveh let. Zato ga je določba 4. točke 39. člena ZKP izključevala iz funkcije v tej zadevi razpravljajočega sodnika.

Ker je v tej kazenski zadevi prišlo do že zgoraj navedene bistvene kršitve določb kazenskega postopka, je pritožbeno sodišče o pritožbi zagovornika obdolženca odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

Obrazložitev

Pritožbi zagovornika obd. M.M. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v ponovno sojenje.

S sodbo sodišča prve stopnje je bil obd. M.M. spoznan za krivega storitve dveh kaznivih dejanj goljufije iz prvega odstavka 217. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije (KZ) in mu je bila po odmeri posamičnih kazni štiri mesece zapora in tri mesece zapora po določbi 2. točke drugega odstavka 47. člena KZ izrečena enotna kazen šest mesecev zapora. Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je bilo obdolžencu naloženo plačilo stroškov kazenskega postopka, in sicer stroškov pooblaščenke oškodovancev; po četrtem odstavku 95. člena ZKP pa je bil obdolženec oproščen plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožil obdolženec po svojem zagovorniku, in sicer uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve kazenskega zakona in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno sojenje, podrejeno, da obdolženca oprosti obtožbe, podrejeno, da obdolžencu izreče pogojno obsodbo.

Pregled zadeve pokaže, da je pritožba obdolženčevega zagovornika v smeri uveljavljanja pritožbenega razloga bistvene kršitve določb kazenskega postopka utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša z izvajanji pritožbe, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 2. točke prvega odstavka 371. člena ZKP v zvezi s 4. točko 39. člena ZKP, ker je na glavni obravnavi sodeloval sodnik, ki bi moral biti po zakonu izločen. Nesporno je namreč, da je v predmetni kazenski zadevi razpravljajoči sodnik bil pred tem, še kot odvetnik, postavljen obdolžencu za zagovornika po uradni dolžnosti v času trajanja dveh let. Zato ga je določba 4. točke 39. člena ZKP izključevala iz funkcije v tej zadevi razpravljajočega sodnika.

Ker je v tej kazenski zadevi prišlo do že zgoraj navedene bistvene kršitve določb kazenskega postopka, je pritožbeno sodišče o pritožbi zagovornika obdolženca odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.