Jedro

Zahteva za vrnitev plačane sodne takse se vloži pri sodišču, sodišče zahtevo posreduje pristojnemu davčnemu uradu, ki o zahtevi odloči, za odločitev o zahtevi torej ni pristojno sodišče.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Tožnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikovo zahtevo za vrnitev sodne takse kot prepozno vloženo.

Tožnik je s pritožbo izpodbijal odločitev sodišča prve stopnje in navajal, da je izpodbijani sklep nezakonit. Po njegovem mnenju bi sodišče prve stopnje moralo njegovemu predlogu za plačilo polovico sodne takse ugoditi, ker je povsem spregledalo, da je tožnik sklenil sodno poravnavo 20. 9. 2006 in je bilo že takrat znano, da je tožnik upravičen do polovice sodne takse, saj se je že ob sklenitvi sodne poravnave razpravljalo o vračilu polovice sodne takse, to je mogoče razbrati tudi iz sklenjene sodne poravnave. Ker tožnik vse do 20. 2. 2007 ni prejel sklepa, niti sodne takse, je vložil prošnjo za vračilo polovice sodne takse. Predlagal je, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep tako spremeni, da zahtevku za vračilo sodne takse ugodi in pristojnemu organu odredi izplačilo polovice sodne takse v znesku 48,44 EUR. Zahteval je tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva odločitve pritožbenega sodišča dalje do plačila.

Pritožba je utemeljena, vendar ne iz razlogov, kot jih navaja pritožba.

Določba I. odst. 34. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST) določa, da se zahteva za vrnitev takse vloži pri sodišču, ki je odločalo na prvi stopnji, in sicer v 60. dneh od dneva, ko je bila taksa pomotoma plačana oz. od dneva, ko je prizadet izvedel, da dejanje ni bilo opravljeno. Določba III. odst. 35. čl. ZST pa določa, da o zahtevi za vrnitev takse odloči pristojni davčni urad, pri odločanju uporabi vrednost točke, ki velja na dan odločitve.

Iz navedenih zakonskih določb izhaja, da sodišče prve stopnje ni pristojno za odločanje o zahtevi za vrnitev sodne takse, odločitev ne spada v sodno pristojnost, temveč v pristojnost davčnega urada. Glede na navedeno je sodišče z izpodbijanim sklepom storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 3. tč. II. odst. Zakona o pravdnem postopku, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo. V skladu z določbo 35. čl. ZST bo moralo sodišče prve stopnje zahtevo za vrnitev takse posredovati pristojnemu davčnemu uradu.

Ker pritožbeno sodišče izpodbijanega sklepa ni razveljavilo iz razlogov, uveljavljanih v pritožbi, mora tožnik sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka (III. odst. 165. čl. Zakona o pravdnem postopku v zv. s I. odst. 155. čl. Zakona o pravdnem postopku).