Jedro

Razveljavitev oporoke zaradi napak volje lahko zahteva le tisti, ki ima pravni interes. To pa je zakoniti dedič, ki bi zaradi neveljavnosti oporoke prišel do koristi (zapuščine), in ne oporočni dedič, čigar pravni interes je, da oporoka ostane v veljavi kot pravni naslov, na podlagi katerega bo pridobil zapuščino.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka I izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Oporočni dedič sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo zapuščinski postopek (točka III izreka) in zakonita dediča, navedena v točki I izreka, napotilo na pravdo zoper oporočnega dediča z zahtevkom na ugotovitev, da oporoka z dne 8. 8. 2023, ki jo je napravil oporočitelj, ni veljavna, in sicer v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa, sicer bo nadaljevalo in dokončalo postopek ne glede na zahtevke, s katerimi sta bila zakonita dediča napotena na pravdo.

2.Zoper sklep vlaga pritožbo zakoniti dedič A. A. Sklep izpodbija zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Strinja se z odločitvijo, da je med zakonitima dedičema in oporočnim dedičem spor o veljavnosti oporoke. Sodišču pa očita napačno uporabo 213. člena ZD o manj verjetni pravici in o napotitvi zakonitega dediča na pravdo. Navaja, da je sodišče na naroku brez obrazložitve zavzelo stališče, da je zapustnikovo oporoko 1teti za pisno oporoko pred pri1cama. Ugotovitev, za kak1ne vrste oporoko gre, je bistvena za nadaljevanje postopka in vlo1itev toebe. Med strankami ni spora, da gre za lastnorono pisanje, pri1ce niso potrebne, ni razlogov, da bi oporoko podpisale. 0e bi 1lo za oporoko pred pri1cami, je treba ugotoviti, kdaj in kako je bila napisana, podpisana, to pa je pomembno za uveljavljanje pravic s toobo in postavitev tobenega zahtevka. Ne dri, da je oporoka monej1i pravni naslov kot zakon. Pri ocenjevanju monej1e pravice bi moralo sodi1e upo1tevati oporoko. Lastnorona oporoka ob dveh oporonih pri1cah postavlja vpra1anje pravilnosti njene oblinosti. Sodi1e bi moralo obrazloiti razloge za oceno monej1e pravice. Ni razlogov, zakaj je zavrnjen pritonikov predlog za zasli1anje oporonih pri1c. Z zasli1anjem pri1 bi se ugotovilo, da oporoka izpolnjuje pogoje oporoke pred pri1cama. Od tega je odvisna odloitev sodi1a, ali bi moral zakoniti dedi vlagati tobo ali pa je manj verjetna pravica oporonega dedia. Zaradi neugotovljene okoli1ine, v kateri je bila oporoka zapisana in podpisana, je sodi1e nepravilno uporabilo dolobe ZD. Zakonitemu dediu je dejansko naloilo, da vloi tobo, 1eprav ta ne more vedeti, iz katerih razlogov, ker jih sodi1e ni obrazloilo. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodi1u prve stopnje v novo odloanje.

3.Oporoni dedi v odgovoru na pritobo predlaga, naj jo vi1je sodi1e zavrne, potrdi izpodbijani sklep ter zakonitemu dediu naloi v plailo stro1ke pritobenega postopka. Navaja, da je oporoka lastnorona oporoka. Njeno veljavnost sta potrdili dve oporoni pri1i, zapustnik jo je izroil v hrambo notarju. Dejstvo, da sta lastnorono oporoko podpisali dve pri1i, dodatno potrjuje njeno veljavnost. Pritobene navedbe o domnevnih nepravilnostih v obliki oporoke so nerelevantne. Pravica zakonitih dediev je manj verjetna, ker je oporoka monej1i pravni naslov. Zakon izrecno daje prednost oporonemu dedovanju, kadar je oporoka formalno in materialno veljavna. Kdor oporoko izpodbija, mora svojo pravico uveljavljati v pravdi. Meni, da je pritonikovo vlaganje pritob zoper odlobe sodi1a prve stopnje namenjeno izkljuno zavlaevanju postopka in povzroanju stro1kov oporonemu dediu, ki plauje stanovanjske stro1ke za nepreminino, ki je predmet dedovanja. Predlaga hitro odloanje o pritobi.

4.Pritoba ni utemeljena.

5.Sklep ni obremenjen s smiselno zatrjevano absolutno bistveno kr1itvijo pravil postopka po 14. toki drugega odstavka 339. 1lena ZPP v zvezi s 163. 1lenom ZD. Vsebuje zadostne razloge in ugotovitve o vseh pravno relevantnih dejstvih glede prekinitve zapu1inskega postopka in napotitve strank na pravdo, da ga je mono vsebinsko preizkusiti. Ugotovitve o obliki oporoke in njeni razglasitvi so v toki 2 sklepa. Materialnopravno naziranje sodi1a o obliki oporoke je bilo obrazloeno tudi na naroku zapu1inske obravnave 13. 11. 2025. Ugotovitve o zatrjevani neveljavnosti oporoke zaradi napake volje oporoitelja (60. 1len ZD), ki sta jo zatrjevala zakonita dedia, pa so v tokah 3 in 4 sklepa. Pritobeni oitki o pomanjkljivostih in nerazumljivosti sklepa, fe1 da pritonik ne ve, iz katerih razlogov je napoten na pravdo, so neutemeljeni.

6.Pritonik ne izpodbija pravilne ugotovitve sodi1a prve stopnje, da med strankami obstaja spor o veljavnosti oporoke, ki terja prekinitev zapu1inskega postopka in napotitev strank na pravdo (1. toka drugega odstavka 210. 1lena ZD). Veljavnost oporoke je lahko sporna iz ve razlogov. Za prekinitev zapu1inskega postopka zado1a spor o enem od razlogov za neveljavnost oporoke. V obravnavanem primeru je ugotovljen spor o veljavnosti oporoke zaradi zatrjevanih napak volje oporoitelja.

7.Pravilna je tudi odloitev o napotitvi zakonitih dediev in ne oporonega dedia na pravdo. Sodi1e napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico 1teje za manj verjetno (prvi odstavek 213. 1lena ZD). Zakon ne vsebuje meril za to presojo. Prav tako zapu1inskemu sodi1u ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, igavo pravico 1teje za manj verjetno. Sodi1e mora opraviti oceno o tem na podlagi podatkov spisa in zatrjevanj dediev, v povezavi s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava.

8.Pritobeni oitki, da bi moralo sodi1e pred odloitvijo o napotitvi zakonitih dediev na pravdo glede veljavnosti oporoke izvesti dokaze za ugotavljanje napak v obliki oporoke, in na podlagi njihove ocene sprejeti odloitev o tem, igavo pravico 1teje za manj verjetno, so neutemeljeni. Prvi zato, ker dejanskega spora o pravni naravi oporoke med dedii (1e) ni, do pravnega vpra1anja o obliki oporoke in veljavnosti obravnavane oporoke pa se je sodi1e
7e jasno in dolono opredelilo v toki 3 sklepa. Drug pa zato, ker je presoja vpra1anj in stali1, ki jih navaja pritonik, pridana za pravdo. Zapu1insko sodi1 jih ne more raziskovati in ugotavljati samo.

9.Sodi1e prve stopnje je pravilno opravilo oceno verjetnosti pravice strank v okviru trditvene podlage strank in na podlagi zapisa pisne oporoke, ki je bila po ugotovitvah sodi1a zakonito razgla1ena pred sodi1em. Obravnavana oporoka na prvi pogled izpolnjuje formalne in materialnopravne pogoje za veljavnost oporoke. V primeru spora o veljavnosti oporoke gre za konkurenco verjetnosti pravic tistih, ki oporoko priznavajo in tistih, ki je ne. Po uveljavljenih stali1ih sodne prakse, ki jim je pravilno sledilo sodi1e prve stopnje, se 1teje, da je bolj verjetna pravicah tistih, ki se sklicujejo na formalno ustrezno oporoko, kakr1na je obravnavana, kot pravica tistih, ki zatrjujejo neveljavnost take oporoke, saj taka oporoka (kljub morebitnim napakam) velja, 1e ni razgla1ena za neveljavno.

10.Napotitev zakonitih dediev na pravdo je pravilna tudi upo1tevaje dokazno breme, ki izhaja iz materialnega prava (61. 1len ZD). Razveljavitev oporoke zaradi napak volje lahko zahteva le tisti, ki ima pravni interes. To pa je zakoniti dedi, ki bi zaradi neveljavnosti oporoke pri1el do koristi (zapu1ine), in ne oporoni dedi, igar pravni interes je, da oporoka ostane v veljavi kot pravni naslov, na podlagi katerega bo pridobil zapu1ino.

11.Po povedanem je izpodbijani sklep o napotitvi zakonitih dediev na pravdo pravilen v dejanskem in pravnem pogledu. Ker tudi ni obremenjen z napakami in kr1itvami, na katere pazi pritobeno sodi1e po uradni dolnosti, je pritobo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodi1a prve stopnje (2. toka 365. celna ZPP v zvezi s 163. 1lenom ZD).

12.Odloitev o stro1kih, ki jih je priglasil oporoni dedi za sestavo odgovora na pritobo, temelji na prvem odstavku 174. 1lena ZD.

-------------------------------

1Zakon o dedovanju, Uradni list RS, 1t. 1976 s spremembami.

2Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, 1t. 26/1999 s spremembami.

3Podatki na list. 1t. 69 spisa.

4Iz materialnopravnih razlogov: oporona nesposobnost oporoitelja, napake volje pri sestavi oporoke, nedopustna, nemogoa vsebina izjave volje; ali iz formalnih razlogov: napake v obliki oporoke.

5Zakonita dedia sta trdila, da je bila oporoka sestavljena zaradi pritiska/vpliva oporonega dedia na voljo in odloitev pokojnika; oporoni dedi je to zanikal.

6Okoli1ine, v katerih je bila sestavljena in podpisana oporoka.

7Primerjaj: VSC I Cp 306/2016 z dne 14. 7. 2016, VSL II Cp 2029/2018-toka 6, VSC I Cp 292/2021, VSL II Cp 1470/2022-toka 5 in druge; taka so tudi stali1a teorije: primerjaj: dr. Karl Zupani: Dedno pravo, Ljubljana, CZ Ur. list RS, 1t. 1991, stran 198, dr. Vesna Rijavec: Dedovanje, procesna ureditev - GV Ljubljana 1999, stran 228-229.