Jedro

Predpostavka za uporabo zakonske analogije je pravna neurejenost konkretnega dejanskega stanu, torej pravna (zakonska) praznina.

Izrek

Za izvršitev globe je pristojno Okrajno sodišče v Sežani.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Sežani je s sodbo PR 84/2015 z dne 11. 8. 2015 storilca A. H. spoznalo za odgovornega za storitev prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa in mu izreklo globo 1.200,00 EUR in osemnajst kazenskih točk. Storilca je oprostilo plačila stroškov postopka. Okrajno sodišče v Sežani je nato s sklepom PR 124/2014 z dne 2. 3. 2016 prekrškovno zadevo v delu glede izrečene globe odstopilo v izvršitev Okrajnemu sodišču v Celju. Pojasnilo je, da je to sodišče krajevno pristojno na podlagi analogne uporabe šestega odstavka 214. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), s katerim je predpisano, da je za izvrševanje denarnih in drugih prekrškovnih sankcij, ki so jih izrekli pristojni organi v Republiki Sloveniji, v državah članic Evropske unije, izključno pristojno Okrajno sodišče v Celju.

2. Okrajno sodišče v Celju je z dopisom z dne 21. 4. 2016 zavzelo stališče, da ni stvarno pristojno za odločanje v zadevi, saj država, v kateri prebiva storilec, ni članica Evropske unije, zato uporaba določila šestega odstavka 214. člena ZP-1 ne pride v poštev. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj odloči o sporu o pristojnosti.

B.

3. V obravnavani zadevi je storilec prekrška prebivalec in državljan Republike Srbije. S tretjim odstavkom 214. člena ZP-1 je med drugim predpisano, da je za izvrševanje globe, izrečene s sodbo sodišča, pristojno okrajno sodišče po stalnem ali začasnem prebivališču storilca. Če storilec nima stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji, je pristojno sodišče, ki je o prekršku odločilo na prvi stopnji. S šestim odstavkom istega člena pa je predpisano, da je za odločanje v zadevah priznavanja in izvrševanja odločb sodišč in drugih pristojnih organov v državah članicah Evropske unije, s katerimi so izrečene denarne sankcije za prekrške ali za druge kršitve predpisov, in za izvrševanje denarnih in drugih sankcij za prekrške, ki so jih izrekli pristojni organi v Republiki Sloveniji, v državah članicah Evropske unije, izključno pristojno Okrajno sodišče v Celju.

4. Iz povzete ureditve izhaja, da je pravilo o izključni pristojnosti Okrajnega sodišča v Celju, predpisano s šestim odstavkom 214. člena ZP-1, izjema od splošnega pravila o krajevni pristojnosti sodišča, ki je o prekršku odločilo na prvi stopnji, predpisanega s tretjim odstavkom 214. člena ZP-1. Ta izjema je vezana na položaj, ko je treba sankcijo za prekršek, izrečeno po pristojnem organu v Republiki Sloveniji, izvršiti v državi članici Evropske unije.

5. Okrajno sodišče v Sežani je svojo odločitev o odstopu zadeve Okrajnemu sodišču v Celju oprlo na uporabo zakonske analogije. Gre za metodo razlage, pri kateri izhajamo od primera, ki je urejen z zakonskim pravilom, in od tega urejenega primera sklepamo na neurejeni primer, ki se po svojih sestavinah v celoti sicer ne sklada s tipskimi znaki abstraktnega dejanskega stanu, a jim je tako zelo podoben, da se z njimi ujema v bistvenih lastnostih. Bistvene lastnosti so vrednostno merilo (tertium comparationis), prek katerega sklepamo, da tudi za neposredno neurejeni primer velja ista pravna posledica kakor za pravno urejenega.(1) Predpostavka za uporabo zakonske analogije je pravna neurejenost konkretnega dejanskega stanu, torej pravna (zakonska) praznina.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi ni podlage za uporabo zakonske analogije, saj je konkretni dejanski stan v celoti urejen s pravilom, predpisanim s tretjim odstavkom 214. člena ZP-1, ne da bi kakšna okoliščina kazala, da gre za položaj navidezne urejenosti in s tem za tako imenovano prekrito pravno praznino.(2) Vrh tega je tako v argumentacijski teoriji(3) kot v sodni praksi(4) splošno sprejeto stališče, da je treba izjeme razlagati zožujoče (restriktivno): pravila, ki je izjema (šesti odstavek 214. člena ZP-1) glede na splošnejše pravilo (tretji odstavek 214. člena ZP-1), ni dopustno razširjati na položaje, ki z njim niso jasno in določno zajeti (Exceptiones non sunt extendendae).

C.

7. Vrhovno sodišče je glede na navedeno odločilo, da je za izvršitev globe, izrečene z uvodoma opredeljeno sodbo Okrajnega sodišča v Sežani, pristojno to sodišče. (1) Pavčnik, Marijan: Teorija prava. GV Založba, Ljubljana 2013, str. 386 in 387. (2) Prav tam, str. 297-300. (3) Prav tam, str. 400. (4) Sodbe Vrhovnega sodišča RS I Ips 62/2010 z dne 13. 1. 2011, I Ips 161/2006 z dne 25. 5. 2006, I Ips 197/2002 z dne 22. 8. 2002 in druge.