Jedro

Ločitveni upniki so dolžni nepravilno upoštevan vrstni redu pridobitve ločitvenih pravic uveljavljati s pravočasnim ugovorom zoper objavljen načrt razdelitve, ki zato vsebuje tudi pravni pouk o ugovoru.

Ker pritožnici ne izpodbijata sklepa s končnim načrtom razdelitve v delu, v katerem ga je dovoljeno izpodbijati po 1. odstavku 366. člena ZFPPIPP, njuna pritožba zoper sklep ni dovoljena.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se opravi razdelitev posebne razdelitvene mase na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 12. 8. 2014 (r. 217), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa. Iz končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase izhaja, da se ta razdeli ločitvenima upnikoma P. P. in M. G. 2. Zoper sklep sta se pritožili ločitveni upnici M. B. in A. B., uveljavljali sta pritožbene razloge zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču sta predlagali, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da načrt razdelitve posebne mase prilagodi dejanskemu vrstnemu redu ločitvenih upnikov oziroma, da sklep razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v ponovno razpravljanje in odločanje, dolžniku pa naloži v povrnitev stroške upnic tega pritožbenega postopka.

3. Upnik M. G. je po svojem pooblaščencu podal odgovor na pritožbo, v katerem je predlagal, da naj jo pritožbeno sodišče kot nedovoljeno zavrže oziroma podredno, da jo zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4. Pritožba ločitvenih upnic zoper sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase ni dopustna.

5. Za prvo razdelitev posebne razdelitvene mase se smiselno uporabljajo 364. do 367. člen ZFPPIPP (10. odstavek 371. člena ZFPPIPP). Ob smiselni uporabi 366. člena ZFPPIPP je s pritožbo proti sklepu o prvi razdelitvi posebne razdelitvene mase dovoljeno izpodbijati samo odločitev o ugovorih iz 364. člena tega zakona in končni načrt prve razdelitve v delu, v katerem je predmet teh ugovorov.

6. Glede na citirano zakonsko omejitev dopustnosti pritožbe, ki je povezana z ugovorom zoper načrt razdelitve, je pritožbeno sodišče presojalo, ali pritožnici uveljavljata katerega od dovoljenih podlag za izpodbijanje sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase, od česar je odvisna presoja o dovoljenosti njune pritožbe zoper izpodbijani sklep.

7. Nedvomno je, da ima na nepremičnini, v zvezi s katero je izdan sklep o razdelitvi iz posebne razdelitvene mase, v obravnavanem stečajnem postopku priznano ločitveno pravico več ločitvenih upnikov, tudi pritožnici. Če je premoženje, ki spada v posamezno posebno razdelitveno maso, predmet več ločitvenih pravic, se terjatve, zavarovane s temi ločitvenimi pravicami, plačajo po vrstnem redu pridobitve ločitvenih pravic tako, da se terjatev, zavarovana z ločitveno pravico poznejšega vrstnega reda, plača iz dela posebne razdelitvene mase, ki ostane po plačilu celotnega zneska terjatve, zavarovane z ločitveno pravico predhodnega vrstnega reda (5. odstavek 371. člena ZFPPIPP).

8. Po unovčenju nepremičnin, na katerih je priznana ločitvenim upnikom ločitvena pravica, je sodišče prve stopnje dne 25. 4. 2014 na spletnih straneh AJPES objavilo upraviteljev načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase. V načrtu je upravitelj upošteval kot edine terjatve, ki se lahko plačajo iz posebne razdelitvene mase, terjatve ločitvenih upnikov P. P. in M. G..

9. Ločitveni upniki so dolžni nepravilno upoštevan vrstni redu pridobitve ločitvenih pravic uveljavljati s pravočasnim ugovorom zoper objavljen načrt razdelitve, ki zato vsebuje tudi pravni pouk o ugovoru. Pritožnici ugovora proti načrtu (364. člen v zvezi z 10. odstavkom 371. člena ZFPPIPP) nista vložili. Ne drži njuna trditev, da je pritožba zoper sklep dejansko prvo pravno sredstvo, ki ga lahko uporabita. Zakaj nista proti objavljenemu načrtu razdelitve, ko jima je bila že priznana ločitvena pravica na unovčenem premoženju, vložili ugovora, v pritožbi ne povesta ničesar. Res je sicer, da se je v konkretnem primeru po objavi načrta upravitelj izjavil še o naknadno prijavljenih terjatvah in ločitvenih pravicah K. S. ter A., kar zatrjujeta pritožnici, vendar se navedena upnika zoper sklep nista pritožila. Pritožnici pa v njunem imenu ne moreta uspeti s pritožbenim očitkom, da bi sodišče prve stopnje moralo po preizkusu njunih terjatev ponovno objaviti načrt razdelitve. Dejstvo je, da pritožnici zatrjujeta prvi vrstni red pridobitve ločitvenih pravic, zato bi morali, da bi dosegli sodno presojo pravilnosti vrstnega reda, ki ga je določil stečajni upravitelj v načrtu razdelitve, v roku vložiti ugovor zoper načrt, ki je bil objavljen 25. 4. 2014. Ker sta zoper načrt delitve ugovarjala le A. in S. K., njun ugovor pa je zavrglo, sodišče prve stopnje posledično ni vsebinsko odločalo o nobenem drugem ugovoru zoper načrt. 10. Glede na navedeno pritožničinih trditev o tem, zakaj naj bi upravitelj zmotno upošteval, da sta pridobila upnika P. P. in M. G. ločitvene pravice pred njima, sodišče druge stopnje ne more vsebinsko presojati. Ker pritožnici ne izpodbijata sklepa s končnim načrtom razdelitve v delu, v katerem ga je dovoljeno izpodbijati po 1. odstavku 366. člena ZFPPIPP, njuna pritožba zoper sklep ni dovoljena. Zato jo je sodišče druge stopnje, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje, zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).