Jedro

Zakon o sodnih taksah izrecne določbe o taksni obveznosti navadnih sospornikov, kar sta dolžnika, ne vsebuje. Sodišče prve stopnje je glede na dejstvo, da je vsak od dolžnikov zoper sklep o izročitvi vložil svojo pritožbo, utemeljeno vsakemu od njiju odmerilo sodno takso za pritožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnice zoper plačilni nalog In 638/2014 z dne 11. 8. 2017, s katerim ji je naložilo plačilo sodne takse za pritožbo zoper sklep o izročitvi z dne 11. 7. 2017, zavrnilo.

2. Proti temu sklepu se dolžnica pravočasno pritožuje. Pritrjuje ugotovitvi prvostopenjskega sodišča, da sta dolžnika ločeno vložila pravno sredstvo zoper sklep o izročitvi. V to sta bila prisiljena, ker sta prejela vsak svoj sklep o izročitvi nepremičnine. Sodišče ni upoštevalo, da sta dolžnika zakonca, ki živita na istem naslovu, in da sta se pri upniku zadolžila vsak do 50% najetega posojila in vsak solidarno do 100%. Zaradi tega ni nobenega vzroka za izdajo sklepov v dveh izvodih z enako vsebino, ki posledično zahtevata dva ugovora in plačilo dvojne takse. Pritožba je upravičena, saj dveh ugovorov za enako zadevo in dveh taks za enaka ugovora ne bi bilo, če bi sodišče ravnalo z ustrezno skrbnostjo in ne na način, ki povzroča nepotrebne stroške. Opozarja še, da sta oba plačilna naloga označena z enako opr. št., kar pomeni, da gre za isti plačilni nalog. Pojasni, da je zahtevano sodno takso plačala in prilaga potrdilo o plačilu le te dne 19. 10. 2017, to je na dan vložitve obravnavane pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz podatkov spisa je razvidno naslednje procesno dejansko stanje:

5. V obravnavani zadevi je upnik zaradi izterjave denarne terjatve vložil predlog za izvršbo zoper oba dolžnika kot solidarna dolžnika, in sicer med drugimi predmeti izvršbe, tudi na nepremičnino v lasti dolžnice. Sodišče je dovolilo izvršbo1 in v postopku nepremičninske izvršbe nepremičnino s sklepom z dne 11. 7. 2017 izročilo kupcu. Zoper ta sklep sta dolžnika vložila ločeni samostojni pritožbi. Sodišče je za vsakega od njiju posebej izdalo in vročilo plačilni nalog za plačilo sodne takse. Dolžnik je sodno takso po plačilnem nalogu plačal, dolžnica pa je ugovarjala, da je sodna taksa napačno odmerjena. Isti plačilni nalog je bil poslan tako dolžniku kot dolžnici, torej sta bila poslana dva plačilna naloga z isto opr. št., na isti naslov in za isto zadevo. Sodišče prve stopnje je njen ugovor z izpodbijanim sklepom zavrnilo. Kot nosilni pritožbeni razlog dolžnica v pritožbi uveljavlja, da je sodišče napačno postopalo, ko je vsakemu od dolžnikov posebej vročalo sklep o izročitvi, s čimer sta posledično zahtevani dve pritožbi in plačilo dveh taks.

6. S sklepom o izvršbi z dne 17. 9. 2014 je sodišče ugodilo izvršilnemu predlogu upnika za izterjavo denarne terjatve zoper oba dolžnika, in sicer na podlagi izvršljivega notarskega zapisa, po katerem sta dolžnika solidarno in nerazdelno dolžna vrniti najeti kredit. Z neposredno izvršljivim notarskim zapisom je določena solidarna obveznost dolžnikov, čemur pritožba ne oporeka, in sta dolžnika tako v razmerju materialnih sospornikov (1. točka prvega odstavka 191. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ)), kot tudi v razmerju navadnih sospornikov (195. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Po stališču teorije, kot tudi sodne prakse, namreč solidarni dolžniki ne morejo biti enotni sosporniki, saj je v naravi solidarne obveznosti, da lahko upnik izbira, od katerega izmed dolžnikov in v kakšnem obsegu bo zahteval plačilo, vsak izmed več solidarnih dolžnikov pa lahko dolguje z drugim rokom izpolnitve, pod drugimi pogoji in z različnimi odmiki, prav tako lahko solidarni dolžniki uveljavljajo različne ugovore, ki izvirajo iz njihovega osebnega razmerja z upnikom. Glede na naravo obveznosti (solidarna in nerazdelna obveznost) in procesno razmerje dolžnikov (materialno in navadno sosporništvo) je sodišče prve stopnje utemeljeno vročilo sklep o izročitvi vsakemu dolžniku posebej. Pritožbena izvajanja v smeri napačnega postopanja sodišča je zato zavrniti. Dolžnik in dolžnica sta v izvršilnem postopku samostojni stranki, čeprav sta sozavezanca iz izvršilnega naslova.

7. Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) izrecne določbe o taksni obveznosti navadnih sospornikov, kar sta dolžnika, ne vsebuje. Sodišče prve stopnje je glede na dejstvo, da je vsak od dolžnikov zoper sklep o izročitvi vložil svojo pritožbo, utemeljeno vsakemu od njiju odmerilo sodno takso za pritožbo. Na podlagi prvega odstavka 3. člena ZST-1 namreč mora plačati takso tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če ZST-1 ne določa drugače. Izjema, da bi oba dolžnika plačala le eno takso, za kar se zavzema pritožba, bi veljalo le v primeru, ko bi šlo za nerazdelno taksno obveznost (deveti odstavek 3. člena ZST-1), kar glede na razmerje dolžnikov, ko gre za navadne sospornike, ne velja in v primeru ene vložene pritožbe obeh dolžnikov, saj bi sodišče druge stopnje sklep o izročitvi preizkusilo le enkrat. Ob dveh vloženih pritožbah bo sodišče druge stopnje sklep o izročitvi preizkušalo dvakrat (prim. prvi odstavek 3. člena ZST-1).

8. Sodišče druge stopnje prav tako zavrača očitke pritožbe, da sta dolžnika prejela isti plačilni nalog. Res imata oba oznako iste opr. št. zadeve, saj sta pritožbi vloženi v isti zadevi zoper isti sklep, kot tudi sta bila plačilna naloga poslana na isti naslov, saj dolžnika živita na istem naslovu. Vendar sta v uvodu plačilnih nalogov navedena različna taksna zavezanca (dolžnika), na katera se obveznost plačila takse nanaša, kot tudi imata plačilna naloga navedeni različni referenci, po kateri se loči, kateri dolžnik je obveznost izpolnil. 9. Iz navedenih razlogov pritožba ni utemeljena. Ker tudi niso podane kršitve, na katero je sodišče druge stopnje dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.

10. Ker po sedmem odstavku 34.a člena ZST-1 začne teči rok za plačilo takse v primeru, če sodišče pritožbi zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog ne ugodi, naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o pravnem sredstvu, torej po vročitvi tega predmetnega sklepa, dolžnica pa je s priloženim potrdilom izkazala, da je sodno takso plačala 19. 10. 2017, sodišče druge stopnje dolžnice ni opozorilo na plačilo sodne takse (sedmi odstavek 34.a člena ZST-1). Glede na pravočasno plačilo sodne takse je izkazana procesna predpostavka za vsebinsko obravnavo pritožbe dolžnice zoper sklep o izročitvi.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih dolžnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Sklep o izvršbi z dne 17. 9. 2014.