Jedro

Izvedenki ni mogoče priznati stroškov za najem pisarne s tekočimi stroški, stroškov IT opreme in licenc za programsko opremo, dostopa do plačljivih baz AJPES in GVIN, stroškov amortizacije opreme ipd. Pri teh stroških namreč ne gre za stroške, ki bi izvedenki nastali v zvezi z izdelavo konkretnega izvedenskega mnenja, pač pa so to stroški, ki so izvedenki nastali zato, da ta svoje delo kot izvedenka sploh lahko opravlja. Stroškov arhiviranja mnenja izvedenka ni utemeljila in izkazala. Ker niti Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih niti Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku ne določa pavšalne povrnitve stroškov, ji sodišče prve stopnje tudi teh stroškov pravilno ni priznalo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodni izvedenki mag. A. A. s. p. za opravljeno izvedensko delo priznalo nagrado in stroške v bruto znesku 808,00 EUR.

2. Zoper sklep se brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje sodna izvedenka. Višjemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ji dodatno prizna tudi materialne stroške v višini 200,00 EUR, glede katerih je sodišče prve stopnje njen predlog po vloženem stroškovniku zavrnilo. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Pritožba sodne izvedenke je bila vročena pravdnima strankama, vendar ti nanjo nista odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po 1. odstavku 49. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (Ur. l. RS, št. 84/18) imajo sodni izvedenec, sodni cenilec in sodni tolmač pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem postopku. Po 3. odstavku 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 15/03 s spremembami) imajo izvedenci in tolmači pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Iz besedila te določbe izhaja, da je izvedenec upravičen do povrnitve (le) tistih stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov, ki so v zvezi z izdelavo konkretnega dela, tj. izvedenskega izvida in mnenja. Ta določba pa ne daje izvedencu pravice do povrnitve stroškov, ki jih ima zato, da lahko na splošno opravlja delo kot izvedenec.1 Stroške, do katerih je upravičen, pa mora izvedenec tudi ustrezno izkazati.2

6. V konkretnem primeru to pomeni, da izvedenki ni mogoče priznati stroškov za najem pisarne s tekočimi stroški, stroškov IT opreme in licenc za programsko opremo, dostopa do plačljivih baz AJPES in GVIN, stroškov amortizacije opreme ipd. v zatrjevani višini 140,00 EUR. Pri teh stroških namreč ne gre za stroške, ki bi izvedenki nastali v zvezi z izdelavo konkretnega izvedenskega mnenja, pač pa so to stroški, ki so izvedenki nastali zato, da ta svoje delo kot izvedenka sploh lahko opravlja. Sodišče prve stopnje ji teh stroškov pravilno ni priznalo.3

7. Stroškov arhiviranja mnenja za 5 let pa izvedenka ni utemeljila in izkazala. Kot izhaja iz tabele stroškov, ki jo je izvedenka navedla v obrazložitvi stroškovnika in jo ponovno navaja tudi v pritožbi, ti stroški niso tisti, ki naj bi ji jih zaračunavala družba V. d. o. o., zato niso zajeti s predloženim računom te družbe (list. št. 11 spisa), na katerem tudi sicer stroški niso specificirani. Iz njene obrazložitve stroškovnika in pritožbe pa izhaja le, da je izvedenka višino teh stroškov opredelila na način, da je za vsak mesec (torej 60 mesecev) določila strošek 1,00 EUR. Ker niti Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih niti Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku ne določa pavšalne povrnitve stroškov, bi morala izvedenka nastanek in višino navedenih stroškov konkretno utemeljiti in izkazati. Ker tega ni storila, ji sodišče prve stopnje tudi teh stroškov pravilno ni priznalo.4

8. Zgornjih zaključkov ne more spremeniti dejstvo, da je izvedenka na podlagi dogovora s svojim delodajalcem dolžna določene stroške plačati delodajalcu. Za odločitev o tem, ali je izvedenka upravičena do povrnitve določenih stroškov, ne more biti odločilno, ali izvedenka te stroške sama plačuje drugim subjektom na trgu ali pa si te iste stroške razdeli s svojim delodajalcem.5 Zgolj okoliščina, da so bili sporni stroški izvedenki v nekem drugem (kazenskem) postopku priznani, pa pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje tudi ne more izpodbiti.

9. Čeprav izvedenkin delodajalec v konkretnem primeru ni zahteval povrnitve stroškov, pritožbeno sodišče še dodaja, da iz razloga, ker se 4. odstavek 15. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ki določa delodajalčevo pravico do povrnitve dejanskih izdatkov, navezuje na 3. odstavek istega člena omenjenega Pravilnika (sama zase bi bila ta določba namreč nesmiselna), vse zgoraj pojasnjeno smiselno velja tudi za morebitne izdatke delodajalca.

10. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (1. odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP)).

11. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

1 Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 99/2020 z dne 12.2.2020, sklep Višjega sodišča v Mariboru, opr. št. I Cp 432/2019 z dne 20.5.2019 in sklep Višjega sodišča v Kopru, opr. št. Cpg 68/2019 z dne 19.4.2019. 2 Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 99/2020 z dne 12.2.2020 in sklep Višjega sodišča v Kopru, opr. št. Cpg 68/2019 z dne 19.4.2019. 3 Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 99/2020 z dne 12.2.2020. 4 Prav tam. 5 Prav tam.