Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Obnova po 1. točki 394. člena ZPP se ne more zahtevati, če je bil tak razlog brez uspeha uveljavljan v prejšnjem postopku (prvi odstavek 395. člena ZPP).
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega odgovora.
1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo toženkin predlog za obnovo postopka.
2. Zoper ta sklep se toženka pravočasno pritožuje. Pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ne navaja. V pritožbi izpostavlja, da je sodišče prve stopnje nov sklep izdalo izključno v prid tožeči stranki in ga nezakonito posredovalo nepooblaščeni odvetnici, čeprav za to pritožbo ni imela odobrene brezplačne pravne pomoči in jo je vložila sama. Sodišče prve stopnje je tako kršilo 95. člen ZPP. V nadaljevanju povzema pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje in poudarja, da so trditve v njej neresnične, sodišče prve stopnje pa ni izvedlo nobenega dokaznega postopka glede nepravilno zaračunane omrežnine. Zato poziva sodišče, da ta dokaz v obnovi postopka predloži, saj bi, če bi bila ta dejstva uporabljena že v dokaznem postopku, bila izdana ugodnejša odločba. Pri tem se sklicuje na obnovitveni razlog po 10. točki 394. člena ZPP in predlaga, da sodišče zasliši nekdanjega direktorja tožene stranke ter povzema njegovo e-poštno sporočilo z dne 15. 6. 2015. Prav tako se sklicuje na članek glasila Moja.Občina.si z dne 17. 9. 2013. 3. Tožeča stranka v pravočasnem dogovoru na pritožbo predvsem izpostavlja, da iz pritožbe ni mogoče razbrati vseh pritožbenih razlogov, prav tako pa ta ne obsega vseh elementov, ki so predpisani v 335. členu ZPP. Toženka je pritožbo vložila po elektronski pošti, pri čemer pritožbe ni podpisala, zato je nepopolna in bi jo moralo sodišče prve stopnje zavreči. 4. Toženka je po prejemu odgovora na pritožbo vložila odgovor na le-tega, v katerem predvsem izpostavlja sodelovanje sodišča prve stopnje s tožečo stranko.
5. Pritožba ni utemeljena.
6. Uvodoma je zgolj pojasniti, da toženkina pritožba ni nepopolna kot navaja odgovor na pritožbo. Podpisana je namreč z elektronskim podpisom, ki je enakovreden lastnoročnemu podpisu (105.b člen ZPP). Pritožba vsebuje vse elemente, potrebne za njeno vsebinsko obravnavo (335. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).
7. Sodišče druge stopnje ni upoštevalo pritožničino sklicevanje na obnovitveni razlog po 10. točki 394. člena ZPP in navedbe ter dokaze, ki jih podaja v tej povezavi, saj predstavljajo nedovoljene pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Sodišče druge stopnje tudi ni upoštevalo toženkine vloge, vložene 16. 6. 2022. ZPP odgovora na odgovor na pritožbo ne predvideva, upoštevanje navedene vloge pa pomenilo nedovoljeno dopolnitev pritožbe po preteku zakonskega roka (drugi odstavek 363. člena ZPP). Toženka s pritožbo zoper predmetni sklep ne more izpodbijati pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje P 60/2019 z dne 26. 10. 2020, zato sodišče druge stopnje na te pritožbene navedbe ne odgovarja, saj za rešitev zadeve glede na predmet presoje, niso odločilne.
8. V tej zadevi sodišče druge stopnje odloča drugič. Sodišče prve stopnje je zavrglo toženkin predlog za obnovo postopka kot nedovoljen. Tožnica je predlagala obnovo postopka iz razloga po 1. točki 394. člena ZPP. Ta določa, da se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko na predlog stranke obnovi, če je pri izdaji odločbe sodeloval sodnik oziroma sodnik porotnik, ki bi moral biti po zakonu izločen (1. do 5. točka prvega odstavka 70. člena ZPP) oziroma ki je bil s sklepom sodišča izločen. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da se obnova iz tega razloga ne more zahtevati, če je bil tak razlog brez uspeha uveljavljan v prejšnjem postopku (prve odstavek 395. člena ZPP). Pritožnica ne izpodbija, da je v prejšnjem postopku že zahtevka izločitev poslujoče sodnice, ker je odločala v predhodni pravdni zadevi P 122/2016 in da je bila njena zahteva zavrnjena s sklepom Su 217/2019 z dne 7. 10. 2020, kar je neuspešno izpodbijala v pritožbenem postopku zoper končno sodbo. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je njen predlog nedovoljen, zato ga je utemeljeno zavrglo (prvi odstavek 398. člena ZPP). Povzetim (pravilnim) razlogom lahko sodišče druge stopnje zgolj še doda, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna tudi, ker je predlog za obnovo postopka vložen neposredno po toženki, ki ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Skladno s tretjim v zvezi s četrtim odstavkom 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi – kar je tudi predlog za obnovo postopka – stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen če ima sama oziroma njen zakonit zastopnik opravljen pravniški državni izpit. 9. Toženka je v zvezi z izpodbijanim sklepom še navajala, da ga je sodišče prve stopnje nepravilno vročilo nekdanji pooblaščenki. Iz spisovnih podatkov sicer res izhaja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep najprej vročilo njeni nekdanji pooblaščenki, ki pa je pisanje sodišču vrnila z opozorilom, da stranke več ne zastopa oziroma da nima pooblastila za zastopanje toženke v zvezi s postopkom obnove. Sodišče prve stopnje je predmetno pisanje toženki ponovno vročalo, pri čemer ga je prejela 12. 4. 2022 kot izhaja iz vročilnice, pripete k listini s št. 221. Sklicevanje toženke na nepravilno vročanje izpodbijanega sklepa in na kršitev 95. člena ZPP je v sled tega neutemeljeno, saj je bila nepravilna vročitev izpodbijanega sklepa sanirana 12. 4. 2022 z vročitvijo (neposredno) toženki.
10. Glede na obrazloženo, je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep preizkusilo še v okviru kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. Ker uradoma upoštevanih kršitev ni zasledilo, je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
11. Sodišče druge stopnje o pritožničinih pritožbenih stroških ni odločilo, saj jih ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP). Ker gre za pritožbo zoper enostranski sklep, tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega odgovora (prvi odstavek 155. člena ZPP).