Jedro

Meja med parcelo št. 50/2 k.o. ..., ki je v lasti tožnikov in 56/1 je tudi po izvedeni ustni obravnavi ostala sporna. Prvostopenjski upravni organ je zato v skladu z določbo 29. člena ZENDMPE pisno pozval tožnika, da v 30 dneh sprožita sodni postopek ureditve meje in o tem obvestita prvostopni organ ter mu priložita potrdilo o sprožitvi le-tega. Pravilno sta bila tudi opozorjena na posledice, ki sledijo, v kolikor sodnega postopka ne bosta sprožila.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožnikov za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna Geodetska uprava Koper je z izpodbijano odločbo št. 02112-1769/2006-14 z dne 15. 7. 2009 odločila, da so meje med parc. št. 56/1 ter sosednjimi parcelami 50/1, 50/2 in 51/2 v katastrski občini ..., urejene (1. točka izreka), da se parcela št. 56/1 v katastrski občini ... v postopku parcelacije ukine in nastanejo nove parcele, kot sledi in sicer parc. št. 56/2, 56/3 in 56/4 ter da meje med navedenimi parcelami potekajo po zemljiško katastrskih točkah tako, kot so navedene v grafičnem prikazu in so označene poudarjeno (2. točka izreka) ter da stroškov postopka ni (3. točka izreka).

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Občina A., ki je lastnica parcele 56/1 k.o. ..., pri prvostopenjskemu upravnemu organu vložila zahtevo za uvedbo postopka ureditve meje in vpis novih parcel in njihovih mej za parcelo 56/1 v k.o. ... Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list RS, št. 52/00 in naslednji, v nadaljevanju ZENDMPE) in Pravilnika o urejanju in spreminjanju mej parcel ter o evidentiranju mej parcel v zemljiškem katastru (Uradni list RS, št. 1/04), izdelalo geodetsko podjetje B. d.o.o., ki ima dovoljenje za opravljanje geodetskih storitev in ga je potrdil tudi odgovorni geodet. Po določbi 15. člena ZENDMPE se meje v upravnem postopku urejajo na podlagi soglasja lastnikov in na podlagi podatkov zemljiškega katastra. V postopku so kot stranke sodelovali lastniki oziroma upravljavci parcel. Na podlagi 26. člena ZENDMPE so pisne izjave, da se strinjajo s potekom meje, kot je bila označena na mejni obravnavi, podali vsi lastniki razen tožnikov, ki sta lastnika parcele 50/2 k.o. ... Ker je meja med njuno parcelo in parcelo 56/1 v k.o. ... tudi po izvedeni ustni obravnavi ostala sporna, ju je prvostopenjski upravni organ v skladu s 29. člen ZENDMPE pozval, naj v 30 dneh po prejemu poziva sprožita sodni postopek ureditve meje. Ker tožnika sodnega postopka v postavljenem roku nista sprožila, se po določilih 5. odstavka 29. člena ZENDMPE šteje, da soglašata s potekom meje, kot je bila označena na mejni obravnavi.

Ministrstvo za okolje in prostor (drugostopenjski upravni organ) je pritožbo tožnikov zavrnilo kot neutemeljeno. Glede ugovora tožnikov, da je lastništvo parcele št. 56/1 k.o. ..., ki je predmet tega postopka, sporno, drugostopenjski organ odgovarja, da je prvostopenjski upravni organ s sklepom prekinil postopek do odločitve o lastništvu navedene parcele. Po prejemu sodbe Okrožnega sodišča v Kopru št. P 134/2007 z dne 8. 7. 2008 in sodbe Višjega sodišča v Kopru št. Cp 1260/2008 z dne 10. 2. 2009 je prvostopenjski upravni organ nadaljeval predmetni postopek in izdal izpodbijano odločbo. Ker tožnika nista sprožila sodnega postopka ureditve meje, česar ne zanikata, je prvostopenjski upravni organ izdal izpodbijano odločbo v zakonski domnevi soglasja s potekom parcelne meje. Vložena revizija sodnega postopka pa ne utemeljuje vložene pritožbe.

Tožnika se s takšno odločitvijo ne strinjata in v tožbi navajata, da lahko po določbah ZENDMPE predlog za ureditev meje vloži eden od lastnikov parcel, katerih meja se ureja. Ker Občina A. ni lastnica parcele 56/1 k.o. ..., saj sta navedeno parcelo priposestvovala tožnika, ni mogla podati predloga ureditve meje in vpisa novih parcel. Poleg tega je kot kmetijsko zemljišče na dan uveljavitve Zakona o ustanovitvi Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov po samem zakonu postala last države Republike Slovenije. Predlagata pribavo in pogled Odlokov o zazidalnem načrtu Fiesa - Pacug in spremembe Odloka z dne 9. 8. 2002. Glede na navedeno predlagata, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo, toženi stranki pa naloži, da je dolžna tožnikoma povrniti stroške postopka.

Tožba ni utemeljena.

Kot je pravilno pojasnila tožena stranka, se meje pred geodetskim organom uredijo na podlagi soglasja lastnikov in na podlagi podatkov zemljiškega katastra (tretji odstavek 15. člena v času odločanja veljavnega Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot, Uradni list RS, št. 52/00 in 87/02, v nadaljevanju ZENDMPE). Drugače, kot poteka meja po podatkih zemljiškega katastra (katastrska meja, 19. člen ZENDMPE), se v upravnem postopku lahko uredijo meje le s t.i. izravnavo meje (56. člen ZENDMPE), ob soglasju lastnikov in če meja v naravi poteka tako, da je onemogočena oziroma otežena uporaba ali obdelava zemljišča, kar pa je omejeno z določeno površino. Potek katastrske meje pokaže na mejni obravnavi geodet (21. člen ZENDMPE). Na podlagi elaborata ureditve meje preveri ureditev meje in izvedbo postopka geodetska uprava (19., 23., 25. in 26. člen ZENDMPE). Če se tudi po ustni obravnavi pred geodetskim organom lastnik ne strinja z mejo, ki je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave, ga upravni organ pozove, da sproži sodni postopek za ureditev meje. Če tega ne stori, se šteje, da soglaša s prej opisanim potekom meje (29. člen ZENDMPE).

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je meja med parcelo št. 50/2 k.o. ..., ki je v lasti tožnikov in 56/1 tudi po izvedeni ustni obravnavi ostala sporna. Prvostopenjski upravni organ je zato v skladu z določbo 29. člena ZENDMPE pisno pozval tožnika, da v 30 dneh sprožita sodni postopek ureditve meje in o tem obvestita prvostopni organ ter mu priložita potrdilo o sprožitvi le-tega. Pravilno sta bila tudi opozorjena na posledice, ki sledijo, v kolikor sodnega postopka ne bosta sprožila.

Tožnika kljub temu, da se nista strinjala z mejo, ki jo je označilo geodetsko podjetje na mejni obravnavi ter da je meja ostala sporna tudi po opravljeni ustni obravnavi pred prvostopnim upravnim organom, nista sprožila sodnega postopka ureditve meje, čeprav ju je prvostopni organ k temu pravilno pozval in tudi opozoril na posledice nesprožitve sodnega postopka, kar tožnika ne zanikata.

Ker ni sporno, da tožnika sodnega postopka ureditve sporne meje nista sprožila, je prvostopni organ v skladu z določbo 5. odstavka 29. člena ZENDMPE pravilno štel, da tudi onadva soglašata s potekom meje, kot je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave.

Ker iz obrazložitve odločbe drugostopenjskega upravnega organa izhaja, da je o sporu o lastništvu parcele št. 56/1 k.o. ... odločeno s pravnomočno sodno odločbo, ni utemeljen tožbeni ugovor, da je bil predmetni postopek sprožen po nepravi osebi.

Tožbeni ugovor, da je dejanski lastnik parcele št. 56/1 k.o. ... Republika Slovenija in ne v zemljiško knjigo vpisana Občina A., pa je nedopustna tožbena novota, saj tožnika tega dejstva nista navajala v upravnem postopku. Glede na določbo 3. odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 119/08-odl. US, 107/09-odl.US in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1) stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. Tožnika namreč nista obrazložila, zakaj jih nista navedla že v postopku izdaje upravnega akta.

Sodišče v zadevi ni opravilo glavne obravnave, ker predlagani dokazi in njihova izvedba glede na dejansko in materialnopravno stanje zadeve ne bi v ničemer vplivala na odločitev v stvari (določba 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu: ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 – odl. US, 107/09 – odl. US in 62/10).

Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1. Stroškovni zahtevek tožnikov je sodišče zavrnilo na podlagi določbe 4. odstavka 25. člena ZUS-1, pa kateri vsaka stranka trpi svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi.