Jedro

Ker je plačilni nalog vseboval pravni pouk, da je zoper njega dopustno v osmih dneh vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo, a se pritožnica tega ni poslužila, z očitki sodišču prve stopnje o samovoljnem predrugačenju predhodnih odločitev in zahtevi po ugotovitvi o preplačilu ne more uspeti. Ker je plačilni nalog ob izostalem ugovoru postal pravnomočen, pa je toženkin pritožbeni ugovor o njegovem preplačilu neutemeljen, sploh pa tega nebi mogla uveljavljati v pritožbi zoper sklep o umiku pravnega sredstva.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se napoved pritožbe tožene stranke z dne 15. 12. 2014 šteje za umaknjeno.

2. Zoper citirani sklep je tožena stranka vložila pritožbo, v njej navedla, da je bila s plačilnim nalogom ji odmerjena sodna taksa za pritožbo plačana v roku in v celoti, ter pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi. izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. 8. člen Zakona o sodnih taksah (1) (v nadaljevanju ZST-1) določa, da je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča, če to določa ustrezen procesni zakon. ZPP v 1. odstavku 105a. členu našteva vloge, za katere je plačilo sodne takse procesna predpostavka, v 3. odstavku pa posledico, če sodna taksa za vlogo ni plačana v zakonsko predvidenem roku in če niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - vloga se šteje za umaknjeno, vendar zgolj v primeru, če je sodišče stranko že v plačilnem nalogu opozorilo na posledice neplačila.

5. Če ZST-1 ali taksna tarifa ne določa drugače, nastane taksna obveznost za pritožbeni postopek, če ustrezni procesni zakon določa napoved pritožbe, ob napovedi pritožbe (18. točka 1. odstavka 5. člena ZST-1). ZPP v 3. odstavku 496. člena določa, da mora stranka (v postopku v sporu majhne vrednosti) napovedati pritožbo v osmih dneh od prejema sodbe s skrajšano obrazložitvijo (1. odstavek 496. člena ZPP).

6. Takso je treba (razen v zakonsko predvidenih primerih) plačati najpozneje v roku, določenem v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34. a člena tega zakona (2. odstavek 5. člena ZST-1). Sodne takse se plačujejo v gotovini, z elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi sredstvi. Če je plačilo sodne takse opravljeno z referenco, ki je taksnemu zavezancu dodeljena predhodno ali je navedena v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34. a člena tega zakona, taksni zavezanec po opravljenem plačilu sodne takse ni dolžan dostavljati sodišču nikakršnih dokazil o plačilu, razen če ta zakon ne določa drugače. Če pa je sodna taksa plačana brez ustrezne reference, mora taksni zavezanec predložiti sodišču potrdilo o opravljenem plačilu (1. in 3. odstavek 6. člena ZST-1).

7. Tožena stranka je zoper sodbo prvostopenjskega sodišča pritožbo napovedala dne 15. 12. 2014, sodišče prve stopnje pa dne 17. 12. 2014 izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek, v katerem je navedlo prehodni podračun sodišča, kodo namena in namen plačila, BIC banke prejemnika, referenco, naslov, na katerega naj tožeča stranka plača zahtevani znesek 54,00 EUR ter opozorilo na posledice iz 3. odstavka 105a. člena ZPP. Ta je bil toženi stranki vročen dne 31. 12. 2014. Iz izpiska plačilnega prometa (UJPnet, list. št. 102) sodišča za obdobje 31. 12. 2015 do 20. 1. 2015, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje preverilo, ali je tožena stranka doplačala sodno takso za redni postopek, izhaja, da v zvezi z iskalnim ukazom „00 3404“ pod „referenca v dobro“ v tem obdobju tožena stranka zahtevanega zneska ni poravnala. Sodišče prve stopnje je napoved pritožbe zato štelo za umaknjeno.

8. Skupaj z obravnavano pritožbo pa je tožena stranka predložila dokazilo, da zahtevano sodno takso za pritožbeni postopek v obravnavani zadevi je plačala. Iz njega namreč izhajajo tako identifikacijski znaki tožene stranke, datum plačila v roku, določenem s plačilnim nalogom (15. 1. 2015), kot tudi znesek 54,00 EUR, nakaza na številko računa in upoštevaje namen in referenco prejemnika, prav tako navedenima v plačilnem nalogu z dne 17. 12. 2014. Glede na iskalni niz z obdobjem od 31. 12. 2015 do 20. 1. 2015 pa je tudi povsem očitno, da sodišča prve stopnje plačila sodne takse ni moglo najti. Ko je iskalni niz po vložitvi pritožbe iskalni niz spremenilo in kot relevantno vneslo obdobje med 31. 12. 2014 in 20. 1. 2015, je namreč tudi samo ugotovilo, da je bil datum obdelave plačila sporne takse dne 16. 1. 2015. To pa je skladno z določilom 1. odstavka 6b. člena ZST-1, po katerem se pri plačilu sodne takse prek ponudnika plačilnih storitev šteje, da je taksa plačana v roku, določenem v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona, če je denarno nakazilo prejeto v dobro prehodnega podračuna sodišča v treh delovnih dneh po izteku tega roka, pravočasno.

9. Ker torej iz potrdila izhaja, da je tožena stranka sodno takso za redni postopek doplačala pravočasno in pravilno (3. odstavek 6. člena ZST-1), je po presoji pritožbenega sodišča odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je zaradi neplačila sodne takse napoved pritožbe z dne 15. 12. 2014 štelo za umaknjeno, zmotna. Sodišče prve stopnje bi namreč moralo ugotoviti, da je bila sodna taksa za pritožbeni postopek plačana v roku iz plačilnega naloga.

10. Na navedbe, da je bila sodna taksa odmerjena napačno, pa pritožbeno sodišče odgovarja, da s sklepom VL 155489/2013 tožena stranka (takrat še dolžnik) plačila sodne takse ni bila oproščena v celoti. Temelj taksne obveznosti ob napovedi pritožbe zato nedvomno je nastal in je sodišče prve stopnje plačilni nalog z dne 17. 12. 2014 izdalo povsem utemeljeno. Ker je slednji vseboval pravni pouk, da je zoper njega dopustno v osmih dneh vložiti ugovor iz razlogov, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo, a se pritožnica tega ni poslužila, pa z očitki sodišču prve stopnje o samovoljnem predrugačenju predhodnih odločitev in zahtevi po ugotovitvi o preplačilu ne more uspeti. Sklep VL 155489/2013 je res postal pravnomočen, a bi varstvo slednjega (torej 50 % taksno obveznost) tožena stranka lahko dosegla le z ugovorom zoper plačilni nalog, v zvezi s katerim je bila ustrezno poučena (list. št. 101). Ker je torej tudi plačilni nalog ob izostalem ugovoru postal pravnomočen, je toženkin pritožbeni ugovor o njegovem preplačilu neutemeljen.

11. Vsled navedenemu je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje, ki bo moralo v nadaljevanju skladno s 4. odstavkom 496. člena ZPP izdelati sodbo z obrazložitvijo po 4. odstavku 324. člena ZPP (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 363. člena ZPP).

(1.) Uradni list RS, št. 37/08, 97/10, 29/13 - skl. US, 21/13 - ZP-1H, 63/13, 89/13 - odl. US, 111/13 - ZP-1I, 40/14 - skl. US, 58/14 - odl. US, 72/14 - skl. US in 19/15 - odl. US.