Jedro

Izbris družbe iz sodnega registra pomeni prenehanje pravne osebe, kar ima za posledico prekinitev postopka po samem zakonu (3. točka 1. odst. 205. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Sklep o prekinitvi postopka je zgolj deklaratorne narave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo izvršbo, dovoljeno s sklepom opr. št. Ig 98/00410 z dne 15.12.1998. Upnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in med drugim navedel, da je edini ustanovitelj družbe B. C., ki je moral podati notarsko overjeno izjavo o prevzemu vseh morebitnih obveznosti družbe v smislu 394. čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), zato bi moralo sodišče sklep o prekinitvi razveljaviti in postopek nadaljevati zoper imenovanega družbenika.

Pritožba ni utemeljena.

Na podlagi vpogleda v izpisek iz sodnega registra Okrožnega sodišča v Kranju, matična št. 5316782, vložna št. 1/00636/00 sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bil dolžnik dne 31.8.2000 (in ne 3.2.2000 kot je v obrazložitvi napačno zapisalo sodišče prve stopnje) pravnomočno izbrisan iz sodnega registra brez likvidacije na podlagi določil 37. čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod). Kadar gre za izbris na podlagi določil ZFPPod, družbenikom izjave v smislu 1. odst. 394. čl. ZGD ni potrebno podati, ker le-to nadomešča pravna fikcija iz 4. odst. 27. čl. ZFPPod. Izbris družbe iz sodnega registra pomeni prenehanje pravne osebe, kar ima za posledico prekinitev izvršilnega postopka po samem zakonu (3. točka 1. odst. 205. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Sklep o prekinitvi postopka je zgolj deklaratorne narave in ga izda sodišče na podlagi 1. in 2. odst. 205. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ in ne 2. in 3. odst. 394. čl. ZGD, kot je v obrazložitvi napačno zapisalo sodišče prve stopnje.

Iz vsega povedanega izhaja, da je prekinitev postopka obligatorna posledica prenehanja pravne osebe, zato je odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi pravno povsem pravilna, upnikova pritožba zoper sklep o prekinitvi pa neutemeljena. Ker sodišče tudi v okviru preizkusa izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP upnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep. V delu, kolikor je pritožba po vsebini predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka (prim. 208. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), je za odločitev o tem predlogu pristojno sodišče prve stopnje.

Ker upnik s pritožbo ni uspel, je dolžan stroške pritožbe nositi sam (1. odst. 154. čl. v zvezi s 1. odst. 165. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ).