Jedro

Sodišče je ignoriralo ugovora tožene stranke, da je bila hiša skupna lastnina do pravnomočnosti sklepa o dedovanju in da zato lastninska pravica na hiši ni bila razdeljena, tako kot to velja za solastninsko pravico. Lastninska pravica na premoženju, ki sta ga pravdni stranki podedovali, je bila, dokler ni bil sklep o dedovanju pravnomočen, nerazdeljena, hiša pa skupna last. To pomeni, da sta bila le oba skupaj upravičena izvrševati lastniška pooblastila.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sodba se v izpodbijani 1. točki izreka razveljavi in se v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče je ugodilo tožbenemu zahtevku, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki 1.575,73 EUR s pripadki za stroške, ki so tožniku nastali v zvezi z rednim upravljanjem skupne hiše. 2. Odločitev sodišča iz vseh razlogov po 338. členu ZPP izpodbija tožena stranka. V obrazložitvi pritožbe navaja, da se sodišče ni opredelilo do toženčevega ugovora, da je do pravnomočne odločitve o dedovanju 18. 2. 2012 na zapuščini zapustnika bila skupna lastnina dedičev (pravdnih strank), za katero glede upravljanja z njo velja drugačen pravni režim kot za solastnino. Dedni deleži dedičev so bili opredeljeni šele s sklepom o dedovanju, sodišče pa je solastninske deleže med pravdnima strankama porazdelilo že od leta 2007 dalje. V teku zapuščinskega postopka med dedičema dogovor o upravljanju zapuščine ni bil sklenjen, niti tožnik v nepravdnem postopku ni pridobil soglasja za upravljanje z nepremičnino. V hiši ni stanoval nihče, zato stroški za kurilno olje, elektriko in vodo niso bili potrebni stroški. Tudi višina stroškov ni izkazana.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je v sklepu II Cp 2730/2014, s katerim je prvič razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje opozorilo, da tožeča stranka vtožuje stroške za vzdrževalna dela na skupni nepremičnini v času, ko je že veljal Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ), ki je kot specialni predpis urejal vprašanje upravljanja s stvarjo v solastnini in skupni lastnini. Sodišče je v obrazložitvi izpodbijane sodbe v celoti ignoriralo ugovora tožene stranke, da je bila hiša skupna lastnina vse do 11. 2. 2012, ko je sklep o dedovanju postal pravnomočen in da zato lastninska pravica na hiši ni bila razdeljena, tako kot to velja za solastninsko pravico. Lastninska pravica na premoženju, ki sta ga pravdni stranki podedovali, je bila, dokler ni bil sklep o dedovanju pravnomočen, nerazdeljena, hiša pa skupna last. To pomeni, da sta bila le oba skupaj upravičena izvrševati lastniška pooblastila.

5. Med pravdnima strankama dogovora o vzdrževanju nepremičnine ni bilo. Pritožba ima prav, ko izpostavlja, da so solastniški deleži posameznih oseb določeni (če niso pa so domnevno enaki), medtem ko pri skupni lastnini niso določeni (opr. št. I Cp 812/2006).

6. Od lastninskega režima na podedovani hiši je tako odvisna usoda tožbenega zahtevka po tožbi. Za razsojo je relevantno, ali je hiša skupna last pravdnih strank ali pa gre za solastnino. Ker na skupni lastnini idealni deleži niso določeni, o vprašanjih v zvezi z upravljanjem z nepremičninami, dokler sklep o dedovanju ni pravnomočen, ni mogoče odločati na podlagi določila drugega odstavka 67. člena SPZ. Za upravljanje s skupno lastnino je mogoče uporabiti le določilo četrtega odstavka 67. člena, ki velja le za posle, ki so nujni za redno vzdrževanje stvari. V teh primerih odloči na predlog skupnega lastnika sodišče v nepravdnem postopku. Na ta način je z nadomestnim odločanjem sodišča v nepravdnem postopku tudi v primerih skupne lastnine omogočeno učinkovito upravljanje. S sklepom sodišča v nepravdnem postopku bi tožnik pridobil relevantno pravno podlago, ki je potrebna za izvedbo posla. Izpodbijana sodba zaradi zmotne uporabe materialnega prava nima ugotovitev ugotovitev o okoliščinah, ki so bistvene za odločitev v tej zadevi.

7. V ponovljenem postopku mora sodišče najprej ugotoviti, do kdaj je bila hiša skupna last, kdaj je na njej nastala solastnina, nato pa za čas do pravnomočnosti sklepa o dedovanju odločiti o utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi določila 72. člena SPZ, ki se nanaša na skupno lastnino, po tem datumu pa na podlagi določila 67. člena SPZ.

8. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter sodbo v izpodbijanem ugodilnem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrača sodišču prve stopnje v nov postopek (354. člen ZPP v zvezi s 355. členom ZPP).

9. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu tretjega odstavka 165. člena ZPP.