Jedro

Tožena stranka je tožnika pozvala na dopolnitev prošnje, ker je po uradni dolžnosti preverila podatke in ugotovila tožnikovo solastništvo določenih nepremičnin. Hkrati pa ga je tudi pozvala, da pojasni komu je preživnino izplačal in da predloži o tem dokazilo in ga opozorila, da bo o tožnikovi prošnji odločila na podlagi dokumentacije v spisu, v kolikor vloge ne bo dopolnil. Tožnik je svojo vlogo dopolnil, vendar v dopolnitvi ničesar ne navaja o preživninski obveznosti, zato se je tožena stranka pri odločanju oprla na podatke v spisu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnika za odobritev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku zoper bivšo ženo zaradi vrnitve polovice kredita. V svoji obrazložitvi navaja, da je potrebno pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči presojati pogoje, to je ugotavljati finančni oziroma premoženjski položaj prosilca in vsebinski pogoj, oba pogoja morata biti hkrati podana. Glede finančnega pogoja se je tožena stranka oprla na 12., 13. in 14. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 in nadaljnji, v nadaljevanju ZBPP). Tožnik je svoji vlogi priložil podatke Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) o pokojnini in v 3 mesecih pred dnevom vložitve prošnje je prejel povprečno 491,44 EUR neto na mesec. Tožnik ima sicer administrativne prepovedi, ki pa se ne morejo upoštevati kot zakonsko dovoljena izjema za priznanje brezplačne pravne pomoči. Enako velja za obroke kredita, ki ga je tožnik prostovoljno najel in porabil. Ob upoštevanju dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka v višini 453,60 EUR tožnikov povprečni mesečni dohodek presega znesek 453,60 EUR, zato je njegovo prošnjo zavrnila.

Tožnik v tožbi navaja, da prilaga še dokazilo – obvestilo o uskladitvi preživnine za hčerko A.A. V zvezi s preživnino je zato njegov dohodek nižji, kot je bilo prikazano v finančnem kriteriju, zato predlaga, da se njegova prošnja ponovno preveri.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je obvestilo o uskladitvi preživnine CSD z dne 31. 1. 2010 novota. Tožnik je namreč v prošnji 22. 2. 2010 navedel, da je v preteklih 12 mesecih izplačal preživnino v višini 5 x 56 EUR, tožena stranka pa ga je z dopisom z dne 23. 3. 2010 pozvala, da pojasni komu je preživnino plačal in da naj predloži dokazilo o dejansko izplačani preživnini v tem obdobju. Tožnik je vlogo dopolnil, vendar tega ni pojasnil niti dokazal. Pri tem pa poudarja, da tožnik za obdobje 3 mesecev pred vložitvijo prošnje tožnik ni zatrjeval takšnih plačil niti ni dokazoval, zato predlaga, da se tožba zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnik vložil prošnjo 22. 2. 2010 za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Pri podatkih o dohodkovnem stanju je pri odhodkih v zadnjih 12 mesecih pred mesecem vložitve prošnje navedel pri podatku glede izplačane preživninske obveznosti: 280 EUR (5 x 56 EUR). Iz upravnega spisa tudi izhaja, da je tožena stranka tožnika pozvala na dopolnitev prošnje, ker je po uradni dolžnosti preverila podatke in ugotovila tožnikovo solastništvo določenih nepremičnin. Hkrati pa ga je tudi pozvala, da pojasni komu je preživnino izplačal in da predloži o tem dokazilo, vse za obdobje 1. 11. 2009 do 31. 1. 2010. Hkrati je tožnika opozorila, da bo o tožnikovi prošnji odločila na podlagi dokumentacije v spisu, v kolikor vloge ne bo dopolnil. Tožnik je svojo vlogo dopolnil. Sodišče lahko sledi stališču tožene stranke, da v tožnikovi vlogi, ki jo je prejela 7. 4. 2010, ničesar ne navaja o preživninski obveznosti.

Tožena stranka je svoj zaključek oprla na ugotovitev, da tožnik ne izpolnjuje finančnega kriterija, kar je ugotavljala na podlagi 2. odstavka 13. člena ZBPP. Svoj zaključek je tožena stranka oprla na podatke o višini tožnikove pokojnine v času 3 mesecev pred vložitvijo prošnje in tožnik tem podatkom v tožbi tudi ne ugovarja. Tožena stranka je na podlagi teh podatkov ugotovila, da tožnikov lastni dohodek presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, kar znaša 453,60 EUR, v neto znesku (22. člen Zakona o socialnem varstvu, Uradni list RS, št. 3/07 in nadaljnji, v nadaljevanju ZSV). Tožnik tudi tega zaključka tožene stranke v tožbi ne izpodbija, zato tožnik, ki je v obdobju treh mesecev pred vložitvijo prošnje prejel povprečno 491,44 EUR neto na mesec, ne izpolnjuje finančnega pogoja in je odločitev tožene stranke pravilna.

Tožnik na poziv tožene stranke ni pojasnil glede svoje navedbe v prošnji, da je plačal preživnino 5 x 56 EUR. V tožbi navaja, da gre to za preživnino za hčerko A.A. in prilaga obvestilo o uskladitvi preživnine od 1. 4. 2010 dalje. Na podlagi 5. odstavka 27. člena ZSV se od lastnega dohodka odštejejo izplačane preživnine v višini izvršljivega pravnega naslova, vendar tožnik niti v svoji prošnji za brezplačno pravno pomoč niti v tožbi ne navaja in ne dokazuje izplačila preživnine za obdobje 3 mesecev pred vložitvijo prošnje. Tožnik namreč v tožbi ne dokazuje, da je karkoli plačal iz naslova preživnine v tem obdobju. Ker tožnik ne dokazuje izplačila iz naslova preživnine v obdobju 3 mesecev pred vložitvijo prošnje, sodišču ni bilo potrebno se opredeliti ali tožnik navaja nova dejstva in nove dokaze in ali se ti lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi po 52. členu Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1).

Sodišče zaključuje, da je tožena stranka pravilno ugotovila relevantne okoliščine na podlagi podatkov, ki jih je tožnik navedel v prošnji za brezplačno pravno pomoč in na podlagi podatkov, ki jih je navedel na podlagi poziva tožene stranke z dne 24. 3. 2010, zato je pravilno uporabila določila ZBPP in je njena odločitev pravilna in zakonita. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je ta pravilna in na zakonu utemeljena.