Jedro

Sodna praksa je že zavzela stališče, da je lahko videz nepristranskosti sodišča okrnjen, če je na njem zaposlen sorodnik stranke v postopku. Pri tem je treba pri odločanju upoštevati funkcijo na sodišču zaposlene osebe, njeno razmerje do stranke in naravo spornega razmerja, o katerem sodišče odloča. V konkretnem primeru je sodnica sodečega sodišča hči nasprotne udeleženke, gre torej za eno izmed najbližjih sorodstvenih vezi. Hkrati pa je v postopku znatno angažirana, saj je bila pooblaščenka predlagateljice v poskusu zunajsodne rešitve spora. Iz letnega razporeda Okrajnega sodišča v Celju navsezadnje izhaja, da navedena sodnica med drugim sodi tudi na nepravdnem oddelku, ki je pristojno za reševanje tovrstnih sporov. Vse navedeno kaže, da dvoma v nepristranskost ni mogoče zaobiti z izločitvijo posameznih sodnikov Okrajnega sodišča v Celju. Podana je splošna ovira, ki se nanaša na vse sodnike tega sodišča.

Izrek

Za odločanje v zadevi se določi Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici.

Obrazložitev

1. Predlagatelj predlaga delitev solastnine na nepremičnini, ki jo ima v solasti z nasprotno udeleženko. V postopku predlaga prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Navaja, da bi glede na lego nepremičnine bilo za odločanje krajevno pristojno Okrajno sodišče v Šentjurju, a je odločanje o vseh nepravdnih zadevah tega sodišča preneseno na Okrajno sodišče v Celju, kjer funkcijo okrajne sodnice opravlja hči nasprotne udeleženke. Ta je v pogovorih in pisni komunikaciji glede načina rešitve sporne zadeve pred sodnim postopkom kot pooblaščenka zastopala nasprotno udeleženko (imela je izkazano pisno pooblastilo). Navedene okoliščine zbujajo dvom v pristranskost celjskega sodišča. 2. Predlog je utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Med druge tehtne razloge sodna praksa uvršča tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča. Prenos pristojnosti tako največkrat utemeljujejo subjektivne povezave med zaposlenimi sodečega sodišča in, običajno, strankami tega postopka.1 Gre za okoliščine, ki bi utegnile v očeh javnosti ali v očeh strank v postopku vzbuditi dvom v nepristranskost sojenja.2 Sodna praksa je že zavzela stališče, da je lahko videz nepristranskosti sodišča okrnjen, če je na njem zaposlen sorodnik stranke v postopku.3 Pri tem je treba pri odločanju upoštevati funkcijo na sodišču zaposlene osebe, njeno razmerje do stranke in naravo spornega razmerja, o katerem sodišče odloča.4

4. V konkretnem primeru je sodnica sodečega sodišča hči nasprotne udeleženke, gre torej za eno izmed najbližjih sorodstvenih vezi. Hkrati je v postopku znatno angažirana, saj je bila pooblaščenka predlagateljice v poskusu zunajsodne rešitve spora. Iz letnega razporeda Okrajnega sodišča v Celju navsezadnje izhaja, da navedena sodnica med drugim sodi tudi na nepravdnem oddelku, ki je pristojno za reševanje tovrstnih sporov. Vse navedeno kaže, da dvoma v nepristranskost ni mogoče zaobiti z izločitvijo posameznih sodnikov Okrajnega sodišča v Celju. Podana je splošna ovira, ki se nanaša na vse sodnike tega sodišča. 5. Opisani razlogi utemeljujejo prenos pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Vrhovno sodišče je kot krajevno pristojno sodišče določilo sodišče z območja drugega višjega sodišča, in sicer Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, ki je najbližje prebivališču udeležencem postopka.

1 VSRS sklep I R 146/2021 z dne 20. 10. 2021, I R 83/2010 z dne 26. 5. 2010. 2 VSRS sklep I R 164/2020 z dne 11. 12. 2020, I R 50/2021 z dne 19. 5. 2021. 3 Primerjaj VSRS I R 86/2018 z dne 28. 6. 2018 in I R 77/2019 z dne 6. 6. 2019 ter tam citirano sodno prakso. 4 VSRS sklep I R 146/2021 z dne 20. 10. 2021, I R 83/2010 z dne 26. 5. 2010.