Jedro

Potrdilo o usposobljenosti za strokovne sodelavce v socialnem varstvu ni enakovredno opravljenemu strokovnemu izpitu na področju socialnega varstva.

Pravilnik o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive, ki v 4. členu določa, da lahko strokovni delavec oziroma strokovni sodelavec, ki ima višješolsko izobrazbo, napreduje v naziv mentor, strokovni delavec oziroma strokovni sodelavec, ki ima visokošolsko izobrazbo pa v naziv samostojni svetovalec, če izpolnjuje naslednje pogoje: ima opravljen strokovni izpit, ima najmanj 4 leta delovne dobe na področju socialnega varstva kot strokovni delavec ali strokovni sodelavec z višješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo, je uspešen pri delu in je z uspešno končanimi programi strokovnega izobraževanja in dodatnimi strokovnimi deli dosegel najmanj 20 točk.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila predlog tožnice za napredovanje v naziv samostojna svetovalka. V obrazložitvi navaja, da mora strokovni delavec oziroma strokovni sodelavec za napredovanje v naziv kumulativno izpolnjevati (navedene) pogoje, določene v 4. členu Pravilnika o napredovanju strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev na področju socialnega varstva v nazive (Pravilnik). Komisija je ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje pogoja opravljenega strokovnega izpita, saj je predložila le potrdilo o usposobljenosti za strokovne sodelavce v socialnem varstvu, ki pa ni enakovredno opravljenemu strokovnemu izpitu na področju socialnega varstva. Ker tožnica že enega od navedenih pogojev ne izpolnjuje, komisija izpolnjevanja drugih pogojev niti ni preverjala.

2. Tožnica zoper uvodoma navedeno odločitev tožene stranke vlaga tožbo, v kateri navaja, da je na Centru za socialno delo K. zaposlena od leta 1997 dalje na delovnem mestu „strokovna sodelavka za prejemke in oprostitve“. Ob podpisu pogodbe je za zasedbo delovnega mesta izpolnjevala vse predpisane pogoje po Pravilniku o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Centra za socialno delo K. in sami sistemizaciji, saj v njej za napredovanje ni zahtevan strokovni izpit iz socialnega varstva. Teh napredovanj ni moč doseči, ker s svojo izobrazbo, diplomirana ekonomistka, izpita za strokovno delavko ne more opravljati. Zato meni, da so strokovni sodelavci, ki opravljajo enako delo in naloge kot strokovni delavci, postavljeni v neenakopraven in diskriminatoren položaj. Sodišču predlaga, da ponovno odloči o pravici ter odloči na temelju „enako plačilo za enako delo ali delo enake vrednosti“.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navedbe tožnice prereka. Ugotavlja, da tožnica nima opravljenega strokovnega izpita in da si je v postopku preverjanja usposobljenosti za strokovne sodelavce v socialnem varstvu pridobila le potrdilo o usposobljenosti. To potrdilo pa ni enakovredno strokovnemu izpitu. Navedbe tožnice o izpolnjevanju pogojev za zasedbo delovnega mesta po Pravilniku o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest CSD K. in same sistemizacije, so za odločitev v predmetni zadevi nerelevantne, saj pogoje za napredovanje določa Pravilnik. Predmet tega spora tudi ni vprašanje o nezmožnosti pristopa k strokovnemu izpitu, ampak je predmet spora zavrnitev predloga za napredovanje v naziv. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničin predlog za napredovanje v naziv samostojna svetovalka. Pogoje za napredovanje v naziv ureja 74. člen Zakona o socialnem varstvu (ZSV). Le-ta določa, da lahko strokovni delavci in strokovni sodelavci z višješolsko strokovno izobrazbo napredujejo v naziv mentor in svetovalec, strokovni delavci in strokovni sodelavci z visokošolsko izobrazbo pa v naziv samostojni svetovalec in višji svetovalec. Napredovanje podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo. Minister je to storil s (predmetnim) Pravilnikom, ki v 4. členu določa, da lahko strokovni delavec oziroma strokovni sodelavec, ki ima višješolsko izobrazbo, napreduje v naziv mentor, strokovni delavec oziroma strokovni sodelavec, ki ima visokošolsko izobrazbo pa v naziv samostojni svetovalec, če izpolnjuje naslednje pogoje: ima opravljen strokovni izpit, ima najmanj 4 leta delovne dobe na področju socialnega varstva kot strokovni delavec ali strokovni sodelavec z višješolsko oziroma visokošolsko izobrazbo, je uspešen pri delu in je z uspešno končanimi programi strokovnega izobraževanja in dodatnimi strokovnimi deli dosegel najmanj 20 točk. 6. Med strankama ni sporno, da tožnica strokovnega izpita, ki je po Pravilniku določen kot eden od pogojev za napredovanje, nima. Zato je tožena stranka po presoji sodišča v izpodbijani odločbi pravilno ugotovila, da tožnica pogojev za napredovanje v naziv, ki morajo biti po 4. členu Pravilnika izpolnjeni kumulativno, ne izpolnjuje.

7. Glede na navedeno je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni. Glede na to, da pogoje za napredovanje v naziv določa Pravilnik, se tožnica ne more uspešno sklicevati na Pravilnik in samo sistemizacijo Centra za socialno delo K. Kot je pravilno pojasnila že tožena stranka, potrdila o usposobljenosti za strokovne sodelavce v socialnem varstvu ni mogoče enačiti z opravljenim strokovnim izpitom. Potrdilo o strokovni usposobljenosti, v skladu z določbo 18. člena Pravilnika, namreč zgolj izkazuje potrdilo delavcu, da se uvršča med strokovne sodelavce na področju socialnega varstva.

8. V zvezi z očitkom tožnice o neenakopravnosti oziroma diskriminaciji strokovnih sodelavcev v primerjavi s strokovnimi delavci glede napredovanja v naziv sodišče pojasnjuje, da delavce, ki opravljajo socialnovarstvene storitve, opredeljuje ZSV v 69. in 70. členu in sicer so strokovni delavci tisti delavci, ki so končali višjo ali visoko šolo, ki izobražuje za socialno delo in so opravili pripravništvo ter strokovni izpit na področju socialnega varstva; strokovni sodelavci pa delavci, ki opravljajo posamezne socialnovarstvene storitve in so končali programe izobraževanja v skladu s posebnimi predpisi ter imajo opravljeno pripravništvo in strokovni izpit (71. člen ZSV). Pogoje in način opravljanja strokovnega izpita s splošnim aktom določi Socialna zbornica, ki tudi organizira preverjanje znanja za pridobitev strokovnega izpita za področje socialnega varstva (71. člen ZSV). Socialna zbornica, med drugim, določa programe usposabljanja, ki jih določa ZSV in skrbi za stalno izobraževanje strokovnih delavcev in strokovnih sodelavcev ter določa tudi pogoje in način opravljanja strokovnega izpita ter organizira in izvaja preverjanje znanja za pridobitev strokovnega izpita na področju socialnega varstva (77. člen ZSV). Glede na navedeno so zato po oceni sodišča tožničini očitki glede neenakopravnega obravnavanja delavcev in strokovnih sodelavcev glede napredovanja v naziv neutemeljeni.

9. Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnice na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.