Jedro

Začasna odredba, s katero bi eno (pravdno) sodišče prepovedovalo opraviti procesno dejanje drugemu (registrskemu) sodišču, slednjega ne bi mogla zavezovati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se prepovedal vpis sklepov skupščine tožene stranke v sodni register.

Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka. Navaja, da bi vpis spornih sklepov v sodni register povzročil posledice, ki se jih po uspehu tožeče stranke z ničnostno tožbo ne bi dalo učinkovito sanirati.

Tožeča stranka je kot udeleženec registrskega postopka v smislu 17.čl. Zakona o sodnem registru (Ur.list RS št. 13/94 - v nadaljevanju cit. kot "ZSReg") sicer predlagala, da naj se vpis sklepov ne opravi, vendar o tem predlogu ni bilo odločeno.

Pritožba ni utemeljena.

Stališče sodišča prve stopnje, da nevarnost uveljavitve terjatve ne bi bila ogrožena tudi če bi se sporni sklepi vpisali v sodni register, drži le v primeru, da se kot terjatev šteje zgolj razglasitev sklepov za nične. Pravilna je namreč interpretacija 2.odst. 359.čl. ZGD kot omejitve, ki velja za trenutek vložitve tožbe. Tudi če bi bili sporni sklepi tekom pravde vpisani v sodni register, prej vložena tožna na ničnost s tem ne bi postala nedopustna glede na 2.odst. 359.čl. ZGD. V tem pogledu tožeča stranka v svoji tožbi oz. predlogu za izdajo začasne odredbe govori o nevarnosti, ki je ob pravilni razlagi zakona ni. Vendar pa uspešna tožba na ničnost sklepov skupščine d.d. ne pomeni zgolj izničenja sklepov. V posledici praviloma nastanejo številne terjatve v zvezi s sanacijo pravnih posledic ničnega sklepa. O teh tožeča stranka v predlogu govori kot o vzpostavljanju lastniških razmerij, kot so bila pred sprejemom spornih sklepov skupščine. Gre za terjatve, ki jih je po 1.odst. 270.čl. oz. po 1.odst. 272.čl. ZIZ kot bodoče terjatve tudi mogoče zavarovati z začasno odredbo. Zavarovanje z začasno odredbo v primeru tožbe na ničnost sklepov skupščine d.d. je pravzaprav tipičen primer t.i. regulacijske odredbe, ki začasno uredi stanje, o katerem teče spor in iz katerega lahko izvirajo terjatve, ki jih je vnaprej nemogoče identificirati. Če se objekt zavarovanja razume tako, potem zaključek o neogroženosti tožnikovih terjatev ni več verjeten.

Vendar pa je odločitev prvostopnega sodišča pravilna iz drugih razlogov. Po 271. in 273.čl. ZIZ sme sodišče izdati le tiste začasne odredbe, s katerimi je mogoče doseči namen zavarovanja. Začasna odredba, s katero bi eno (pravdno) sodišče prepovedovalo opraviti procesno dejanje drugemu (registrskemu) sodišču, slednjega ne bi mogla zavezovati. Ena izmed materialnopravnih predpostavk za vpis sklepa v sodni register je tudi njegova veljavnost. Uveljavljana ničnost sklepa pomeni sporno pravno razmerje, o katerem registrsko sodišče skladno s 33.čl. ZSReg bodisi odloča samo kot o predhodnem vprašanju, ali pa svoj postopek prekine. Izbire med eno ali drugo možnostjo, za katero je registrsko sodišče pristojno samo, ne more determinirati začasna odredba drugega sodišča. Ne glede na neučinkovanje predlagane začasne odredbe iz zgoraj povzetih razlogov, pa tožeča stranka s predlogom za izdajo začasne odredbe tudi ne more doseči močnejšega ali drugačnega pravnega varstva kot v okviru (za vpis) "matičnega" registrskega postopka.

Subjekt, ki sodno uveljavlja ničnost za vpis predlaganega sklepa, je po 17.čl. ZSReg udeleženec registrskega postopka. Kot tak lahko registrsko sodišče obvesti, da je med njim in predlagateljem vpisa sporno pravno razmerje in predlaga prekinitev postopka. Če odločitev o predhodnem vprašanju zadeva le pravna vprašanja, bo v zvezi z njimi v registrskem postopku lahko podal (vsaj) tolikšno argumentacijo, kot bi jo v postopku zavarovanja. Če pa odločanje zadeva tudi med udeleženci sporna dejstva, bodo pogoji za prekinitev postopka vpisa in s tem za njegovo blokado do pravnomočnega zaključka pravde podani po 2.odst. 33.čl. ZSReg. Morebitne napake pri odločanju registrskega sodišča lahko udeleženec postopka uveljavlja s pritožbo pri istem sodišču druge stopnje, ki odloča tudi o pritožbah v pravdi in v postopku zavarovanja.

Tožeča stranka v pritožbi zatrjuje, da o njenem predlogu, po katerem naj se vpis spornih sklepov ne opravi, registrsko sodišče ni odločilo. Vendar bo tožeča stranka morebitno nepravilnost morebitne odločitve registskega sodišča, da postopka ne bo prekinilo, lahko uveljavljala s pritožbo zoper sklep o vpisu v roku iz 2. ali 3.odst. 36.čl. ZSReg. Iz podatkov pravdnega spisa sicer pritožbeno sodišče sklepa, da v konkretnem primeru te potrebe niti ne bo (uradni zaznamek na r.št. 9). Glede na vse to pritožbeni razlogi niso podani in je treba pritožbo tožeče stranke na podlagi 355.čl. ZPP/99 (zvezi s 36.čl. ZPP/99 in 15. ter 239.čl. ZIZ) zavrniti in izpodbijani sklep potrditi.