Jedro

Kadar zavarovanec ni navzoč na seji zdravniške komisije, ki je odločala o zaključku (ali nepodaljšanju) bolniškega staleža, mora ravnati v skladu z njenim mnenjem šele od dneva prejema mnenja dalje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožnica je bila zaposlena pri toženi stranki kot čistilka in se po daljši bolniški odsotnosti ni vrnila na delo. Zato ji je na podlagi dokončne odločbe tožene stranke zaradi neupravičenih izostankov z dela prenehalo delovno razmerje.

Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za razveljavitev odločitev tožene stranke zavrnilo, posledično pa je zavrnilo tudi reintegracijski in denarne zahtevke. Ni verjelo izpovedi tožnice, da ni bila seznanjena z mnenjem zdravniške komisije z dne 13.12.2001 o tem, da se ji stalež zaključi s 15.12.2001. Tožnica ni storila vsega potrebnega za svoje prepričanje, da ima s strani zdravnikov začasno zadržanost z dela podaljšano tudi do konca decembra in naprej.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je ugodilo tožbenemu zahtevku, razveljavilo odločbi tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja, ugotovilo obstoj delovnega razmerja in toženi stranki naložilo, da tožnico pozove nazaj na delo. V preostalem delu (glede denarnih zahtevkov) pa je prvostopno sodbo razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V postopku pred prvostopnim sodiščem ni bilo ugotovljeno, da bi bilo mnenje zdravniške komisije z dne 13.12.2001 tožnici vročeno. V primerih, ko zdravniška komisija zavarovanca ne vabi na sejo, na kateri odloča o zaključku bolniškega staleža, pa se mora zavarovanec ravnati po mnenju od dneva njegovega prejema dalje. Z mnenjem zdravniške komisije z dne 30.10.2001 bolniški stalež še ni bil zaključen. Izostanek z dela tudi ni bil neupravičen zato, ker tožnica kljub obvestilu o poštni pošiljki le-te ni dvignila. Tožnica je bila dalj časa v bolniškem staležu, ki se ji je odobraval na enak način in tudi tožnica je postopala na enak način. Tožnica ni vedela, da ji je stalež zaključen 15.12.2001 in ji zato neupravičenih izostankov po tem datumu ni mogoče očitati.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožena stranka vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče druge stopnje odločitev oprlo na dejstvo, da tožnica ni prejela poštne pošiljke z mnenjem zdravniške komisije z dne 13.12.2001. Pri tem je pozabilo na mnenje z dne 30.10.2001, s katerim je bila tožnica seznanjena in v katerem ji je bilo nedvomno naročeno, da mora pričeti z delom 8.12.2001. Sodišče druge stopnje je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, saj je zanemarilo načelo o vestni in skrbni presoji vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj iz 8. člena ZPP. Predvsem pa je zmotno uporabilo materialno pravo, vsebovano v 6. točki 100. člena ZDR90. V pretežnem delu pa revizija vsebuje vrednostno oceno ravnanja tožnice in posredno sodišča, ki tako z izpodbijano sodbo ravnanje potrjuje.

Revizija je bila na podlagi 375. člena ZPP vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče na podlagi 371. člena ZPP izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

Sodišče druge stopnje je spremenilo prvostopno sodbo na podlagi 4. točke 358. člena ZPP: ker je menilo, da je sodišče prve stopnje ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju zmotno uporabilo materialno pravo. Revizija ne uveljavlja bistvene kršitve postopka v zvezi s to določbo, revizijsko sodišče pa morebitne take kršitve ne more preizkušati o uradni dolžnosti.

Tožena stranka s sklicevanjem na neuporabo oziroma nepravilno uporabo določbe 8. člena ZPP povsem nedvoumno izpodbija dokazno oceno sodišča druge stopnje. S tem pa uveljavlja nedovoljen revizijski razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Glede na dejansko stanje, kot ga je za svojo odločitev upoštevalo sodišče druge stopnje, je izpodbijana sodba materialno pravno pravilna. Dve okoliščini sta pri tem pomembni.

Prvič, da ni bilo ugotovljeno, da bi bilo tožnici mnenje zdravniške komisije z dne 13.12.2001 vročeno. Res je, da bi morala tožnica z dnem, ko je bila po mnenju zdravniške komisije glede na svoje zdravstveno stanje spet sposobna za delo, priti na delo. Tudi morebitno nestrinjanje z mnenjem zdravniške komisije je ne bi odvezovalo, da se ravna po tem mnenju (239., 244. in 246. člen Pravil o obveznem zdravstvenem zavarovanju). Toda kadar zavarovanec ni navzoč na seji zdravniške komisije, ki je odločala o zaključku (ali nepodaljšanju) bolniškega staleža, mora ravnati v skladu z njenim mnenjem šele od dneva prejema mnenja dalje (drugi odstavek 239. člena Pravil). Dokler delavec ni seznanjen s tem, da mu je bolniški stalež zaključen, ni mogoče trditi, da je z dela izostal neupravičeno.

Drugič, ni točen revizijski očitek, da je sodišče "pozabilo" na mnenje zdravniške komisije z dne 30.10.2001. Nasprotno, izrecno se je opredelilo do takega očitka (stran 4 izpodbijane sodbe) tako, da je ugotovilo, da (ob upoštevanju izpovedi osebne zdravnice) s tem mnenjem bolniški stalež tožnici še ni bil zaključen. Na dan 7.12.2001 je bila predvidena le ponovna obravnava. Poleg tega pa je treba upoštevati tudi, da odsotnost z dela od 7.12. do 16 oziroma 17.12.2001 ni sporna.

Nepotrebno je sklicevanje sodišča druge stopnje na možnost uvedbe disciplinskega postopka zaradi nesprejema poštne pošiljke z mnenjem zdravniške komisije. Ob upoštevanju pravil o vročanju bi lahko tistega, ki pošiljke iz neupravičenih razlogov ne sprejme, doletele za tak primer predpisane posledice, ne pa disciplinske sankcije. Vendar vprašanje vročitve mnenja zdravniške komisije z dne 13.12.2001 po pošti, za odločitev ni pomembno. Dejanska ugotovitev sodišča druge stopnje namreč je (stran 3 izpodbijane sodbe), da je bila tožnica s tem mnenjem - torej z dejstvom, da ji je bil bolniški stalež zaključen že 15.12.2001 - seznanjena šele 3.1.2002. To pa pomeni, da bi se ji neupravičeni izostanek lahko očital šele od tega dne dalje.

Revizijsko sodišče je zato revizijo kot neutemeljeno zavrnilo, ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena (378. člen ZPP).