12. 12. 2018

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Jurija Eržena, Ljubljana, na seji 12. decembra 2018

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. X Ips 66/2014 z dne 11. 1. 2017 in zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 1538/2013 z dne 9. 1. 2014 v zvezi z odločbo Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport št. 3510-40/2012-MIZKS/8 z dne 22. 8. 2013 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 16., 28., 31. in 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (v nadaljevanju MIZKŠ) je z odločbo z dne 22. 8. 2013 zavrnilo pritožnikov predlog za izrek ničnosti kulturnovarstvenih pogojev št. TR-32/2006-DŠD z dne 5. 5. 2006 in kulturnovarstvenega soglasja št. TR-32/2006-DŠD z dne 14. 3. 2007. Upravno sodišče je zavrnilo njegovo tožbo. Pritožnik je vložil revizijo, ki pa jo je Vrhovno sodišče zavrglo kot nedovoljeno.

2.Pritožnik zatrjuje kršitve 14., 15., 22., 25., 33., 67. in 69. člena Ustave ter 13. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Trdi, da izpodbijana odločitev neposredno vpliva na nepremičnine in njihovo vrednost ter zato pomeni poseg v lastninsko pravico. Odločanje o zahtevku za izrek ničnosti kulturnovarstvenih pogojev in soglasja po pritožnikovem mnenju pomeni odločanje o kulturnovarstvenih pogojih za omejevanje stvarnih pravic na nepremičnini. Ravnanje MIZKŠ in Upravnega sodišča naj bi poslabšalo pravni položaj pritožnika kot lastnika nepremičnine, ker naj bi legaliziralo odvzem lastninske pravice, do katerega bi sicer po pritožnikovem mnenju lahko prišlo šele s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi – z odločbo o vpisu nepremičnine v register nepremične kulturne dediščine. Pritožnik meni, da to posega tudi v načelo enakosti pred zakonom, saj uvaja razlikovanje med lastniki nepremičnin, katerim je bila izdana odločba o vpisu nepremičnine v register, in tistimi, za katere je bil podan šele predlog za vpis. Meni, da ga omejitev možnosti zavarovanja pravnega interesa postavlja v neenakopraven položaj z drugimi subjekti, ter trdi, da nima na voljo učinkovitega pravnega sredstva. Upravnemu sodišču očita, da se je zmotno opredelilo do vprašanja ničnostnih razlogov in da bi moralo po uradni dolžnosti paziti na ničnost ves čas postopka, Vrhovnemu sodišču pa, da je zmotno presodilo, da revizijsko zastavljena vprašanja ne pomenijo pomembnih pravnih vprašanj, ki bi utemeljila dovoljenost revizije, in da izpodbijana odločitev zanj nima zelo hudih posledic. Nasprotuje stvarni pristojnosti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in trdi, da uradni osebi, ki sta vodili postopek in odločali o izdaji kulturnovarstvenih pogojev in soglasja, za to nista imeli ustreznega pooblastila. Sodiščema očita tudi, da se do tega vprašanja nista opredelili.

3.Pritožnik hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 16., 28., 31. in 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Navedene določbe naj bi bile v neskladju s 25. členom Ustave, kar pobudnik utemeljuje z zatrjevanjem, da ZUP kot pritožbenega razloga ne določa kršitev določb o pristojnosti uradnih oseb za vodenje in odločanje v upravnem postopku. S tem je po pobudnikovem mnenju onemogočeno učinkovito uresničevanje pravice do pritožbe.

4.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

6.Izpodbijane določbe ZUP ne učinkujejo neposredno. V takih primerih je pravni interes za pobudo skladno z ustaljenim stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanih predpisov. Ker z ustavno pritožbo izpodbijane odločbe ne temeljijo na izpodbijanih določbah ZUP, morebitna razveljavitev teh določb ne bi izboljšala pobudnikovega pravnega položaja, zato pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno njihove ustavnosti. Glede na to je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sodnica dr. Špelca Mežnar in sodnik dr. Rajko Knez sta bila pri odločanju v tej zadevi izločena. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat Predsednica