9. 12. 2009

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe mag. Janeza Pustatičnika, Velenje, ki ga zastopa Boštjan Repnik, odvetnik v Dravogradu, na seji 9. decembra 2009

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. G 10/2007 z dne 11. 11. 2008 v zvezi z odločbo Agencije za zavarovalni nadzor št. 40109-870/07-24 z dne 29. 6. 2007 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega, četrtega in petega odstavka 25. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 109/06 – ur. p. b., 102/07, 69/08, 19/09 in 49/09) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Agencija za zavarovalni nadzor (v nadaljevanju AZN) je pritožniku (kandidatu za člana uprave) zavrnila izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave v družbi za vzajemno zavarovanje. Odločitev temelji na ugotovitvi, pridobljeni na podlagi predstavitve vodenja poslov, ki jo je pritožnik opravil pred AZN, da pritožnik nima zadostnih teoretičnih in praktičnih izkušenj oziroma znanj za vodenje zavarovalniških poslov. Zoper navedeno odločitev je pritožnik vložil tožbo, ki jo je Vrhovno sodišče zavrnilo. Ugotovilo je namreč, da je odločitev AZN razumljiva, sprejemljiva in ustrezno obrazložena.

2.Pritožnik uveljavlja kršitev 2. člena, drugega odstavka 14. člena, 22. in 49. člena Ustave. Pritožnik obširno pojasnjuje hujše posledice, ki naj bi jih utrpel zaradi izpodbijanih odločb (premoženjska škoda), nato pa polemizira z ugotovitvijo AZN, da nima zadostnega teoretičnega in praktičnega znanja. Meni, da AZN samovoljno predpisuje pogoje za izdajo dovoljenja, kar naj bi ji omogočala prekomerna diskrecija iz tretjega, četrtega in petega odstavka 25. člena Zakona o zavarovalništvu (v nadaljevanju ZZavar), ki naj bi bili zaradi tega v neskladju z Ustavo. Zato vlaga tudi pobudo za presojo njihove skladnosti z Ustavo. Dodaja, da so bili 24. člen ter tretji in peti odstavek 25. člena ZZavar v konkretnem primeru nepravilno uporabljeni, AZN pa naj bi odstopil od ustaljene upravne prakse.

B. – I.

3.Po prvem odstavku 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) se lahko ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zahteva po izčrpanju vseh pravnih sredstev pa ne pomeni samo formalnega izčrpanja (tj. vložitve pravnega sredstva), ampak tudi materialno izčrpanje (tj. vsebinsko uveljavljanje kršitev človekovih pravic že v vloženih rednih pravnih sredstvih).

4.Pritožnik očitke o kršitvi človekovih pravic v ustavni pritožbi utemeljuje z navedbami o uporabi domnevno protiustavnega zakona oziroma o njegovi ustavno neskladni razlagi in uporabi. Drugih samostojnih argumentov, s katerimi bi prav tako utemeljeval domnevne kršitve človekovih pravic v konkretnem postopku odločanja o dovoljenju za opravljanje funkcije člana uprave v družbi za vzajemno zavarovanje, ne uveljavlja. Iz ustavne pritožbe izhaja, da so za pobudnika sporne izpodbijane zakonske določbe, po katerih ima AZN diskrecijo, da pred izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave v družbi za vzajemno zavarovanje zahteva, naj kandidat opravi predstavitev vodenja poslov družbe za vzajemno zavarovanje, in da ima AZN diskrecijo tudi pri odločanju o izdaji dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave v družbi za vzajemno zavarovanje. Vendar pritožnik konkretnih trditev o tem, da takšna zakonska ureditev pomeni neskladje z 2. členom, z drugim odstavkom 14. člena, z 22. in 49. členom Ustave, kot ga uveljavlja sedaj v ustavni pritožbi, v tožbi zoper navedeno odločbo AZN ni uveljavljal. Uveljavljal je le, da odločba AZN temelji na zmotno ugotovljenem dejanskem stanju in da ni obrazložena. To pomeni, da pravnih sredstev po vsebini ni izčrpal. Zato je Ustavno sodišče njegovo ustavno pritožbo zavrglo (1. točka izreka).

B. – II.

5.Pobudnik v svoji vlogi predlaga tudi presojo ustavnosti tretjega, četrtega in petega odstavka 25. člena ZZavar. Tretji odstavek 25. člena ZZavar omogoča AZN, da pred izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave v družbi za vzajemno zavarovanje zahteva, da kandidat opravi predstavitev vodenja poslov družbe za vzajemno zavarovanje, medtem ko četrti in peti odstavek istega člena določata, kdaj AZN izda dovoljenje oziroma kdaj zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave v družbi za vzajemno zavarovanje.

6.Po prvem odstavku 24. člena ZUstS mora tisti, ki vloži pobudo za začetek postopka, izkazati svoj pravni interes. Ta je podan, če predpis, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj (drugi odstavek 24. člena ZUstS). Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja.

7.Pobudnikov pravni interes za oceno ustavnosti izpodbijanih določb ZZavar je temeljil na vloženi ustavni pritožbi, ki pa jo je Ustavno sodišče iz navedenih razlogov zavrglo. Glede na to morebitna razveljavitev izpodbijanih določb v pobudnikovi zadevi v nobenem primeru ne bi več mogla učinkovati. To pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za presojo ustavnosti izpodbijanega predpisa. Zato je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo (2. točka izreka).

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnici in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik