Jedro

Po drugem odstavku 367. člena ZPP revizija ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, kot jo določa 39. člen ZPP, ne presega 1,000.000,00 SIT. Ker v obravnavani zadevi ni bil postavljen ustrezen zahtevek niti ni izračunano, kakšna je vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, vrednost spornega dela pa tudi ni razvidna iz ostalih podatkov v spisu, revizijsko sodišče ni moglo ugotoviti, če vrednost izpodbijane denarne dajatve v reviziji presega z zakonom določen znesek za dovoljenost revizije.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo pod točko 2. izreka odločilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati razliko plače med količnikoma 3,60 in 4,16 za čas od 10.3.1997 do 30.9.1997, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti mesečne plače do plačila.

Sodišče druge stopnje je v tem delu pritožbi obeh strank zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo glede izreka pod 2., to je v delu, v katerem je bilo odločeno o plačilu razlike v plači, zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da v tožbenem zahtevku ni navajal količnikov, ker je predlagal, da se ga razvrsti v plačilni razred in se na podlagi tega izračuna pripadajoči količnik. Prvostopenjsko sodišče je samo opredelilo količnik in priznalo tožniku razliko v plači. Tako opredeljen količnik je bil napačen in v nasprotju z veljavnimi prepisi. Zato je predlagal, da se reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Po določbi 21. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 14/94 in 20/98) je zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, dovoljena revizija v primerih, ki jih dopušča ZPP.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da se v reviziji dejansko izpodbija odločitev glede plačila razlike v plači, kar je vsebinsko denarni zahtevek. Zato se glede dovoljenosti revizije uporabljajo določbe drugega odstavka 367. člena ZPP.

Po drugem odstavku 367. člena ZPP revizija ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, kot jo določa 39. člen ZPP, ne presega 1,000.000,00 SIT. Ker v obravnavani zadevi ni bil postavljen ustrezen zahtevek niti ni izračunano, kakšna je vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, vrednost spornega dela pa tudi ni razvidna iz ostalih podatkov v spisu, revizijsko sodišče ni moglo ugotoviti, če vrednost izpodbijane denarne dajatve v reviziji presega z zakonom določen znesek za dovoljenost revizije. Zato je zaključilo, da ni izpolnjen zahtevan pogoj glede dovoljenosti oziroma za vsebinsko obravnavo revizije in je revizijo zavrglo.

Revizijsko sodišče je revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi določb 377. člena ZPP.