Jedro

A. A. ima duševno motnjo in sicer paranoidno obliko shizofrenije ter problematiko odvisnosti od več psihoaktivnih substanc ter zlorabo alkohola. Njegov stik z realnostjo je bil v času obravnave ustrezen, svoje vedenje je obvladoval, svojega življenja ali zdravja ni ogrožal. Do problematike odvisnosti je bil delno kritičen, imel je načrt vključitve v skupino za dvojne diagnoze. Izvedenka je zaključila, da glede na ugotovljeno psihično stanje v času obravnave ne ugotavlja medicinskih razlogov za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice. Smiselna pa bi bila vključitev v nadzorovano obravnavo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se A. A. odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice. Ugotovilo je, da zakonski pogoji za dopustnost zdravljenja v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve navedene osebe niso izpolnjeni.

2. Zoper ta sklep sta se pritožila B. B. in C. C., starša A. A. Navajata, da se z odpustitvijo sina ne strinjata, ker izvedenka ni upoštevala izvedenskega mnenja prof. dr. D. D. v zadevi Kpr 000/2021 z dne 1. 2. 22, ki ga prilagata. Poleg kontradiktornega mnenja, je kontradiktorno tudi A. A. ravnanje takoj po odpustu. Takoj po odpustu je namreč šel v K., kjer so ga zaradi omamljenosti pridržali policisti in ga odpeljali v zdravstveni dom. Ugotovljeno je bilo, da je zaužil celotno količino metadona, ki ga je prejel za čez praznike. Trdita, da A. A. do svojega stanja ni kritičen in se ne namerava vključiti v skupino za dvojne diagnoze, ogroža sebe in druge. Menita, da iz priloženega izvedenskega mnenja izhaja, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za dopustitev zdravljenja osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve, saj je prognoze glede ozdravitve in samostojnega funkcioniranja izvedenec D. D. ocenil kot neugodne, ob psihotičnih poslabšanjih pa A. A. ogroža svoje zdravje in življenje, potencialno tudi zdravje in življenje drugih oseb. Sposoben je za bivanje v varovanem oddelku socialnega zavoda, saj potrebuje ustrezne spodbude, nadzor nad jemanjem zdravil, spremljanje in usmerjanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilen ukrep, ki močno posega ne le v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena URS1), pač pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen URS) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (tretji odstavek 51. člen URS). Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr2, ki določa, da je zdravljenje osebe na oddelku pod posebnim nadzorom in brez osebne privolitve dopustno, če (1) ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, (2) če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in (3) če navedenih vzrokov ter ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (zdravljenje v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, ambulantno zdravljenje, nadzorovana obravnava).

5. Iz predmetnega spisa s prilogami je razvidno, da je bilo s sklepom Okrajnega sodišča v ... Pr 000/2021 z dne 17. 9. 2021 v postopku zaradi sprejema A. A. v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda (v nadaljevanju SVZ) brez privolitve na podlagi sklepa sodišča, odločeno, da je predlog utemeljen in se A. A. sprejme v varovani oddelek SVZ za čas 3 mesecev. Do sprostitve prostora v tem SVZ pa se ga začasno (za 6 mesecev, najdlje do 17. 3. 2022) sprejme v oddelek pod posebnim nadzorom oziroma odprti oddelek, če bo to ustrezno. Prostor v SVZ se ni sprostil in Psihiatrična bolnišnica je predlagala podaljšanje namestitve A. A. v Psihiatrični bolnici. A. A. je na naroku 16. 3. 2022 podpisal privolitev, da ostane v Psihiatrični bolnici. Ker je svojo privolitev 12. 4. 2022 nato preklical, je Psihiatrična bolnišnica podala predmetni predlog.

6. V obravnavanem primeru je moralo sodišče zato presoditi ali so izpolnjeni pogoji za sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice brez privolitve v nujnem primeru iz 53. člena ZDZdr3. S tem namenom je bila v postopku angažirana tudi izvedenka psihiatrične stroke E. E., dr. med. spec. psih. A. A. je pregledala, pregledala je tudi njegovo medicinsko dokumentacijo in 14. 4. 2022 podala izvedensko mnenje. Iz mnenja izhaja, da gre pri A. A. za duševno motnjo in sicer paranoidno obliko shizofrenije ter problematiko odvisnosti od več psihoaktivnih substanc ter zlorabo alkohola. Ob pregledu A. A. in zdravstvene dokumentacije je nato ugotovila, da je dosegel remisijo psihotične motnje. Njegov stik z realnostjo je bil v času obravnave ustrezen, svoje vedenje je obvladoval, svojega življenja ali zdravja ni ogrožal. Do problematike odvisnosti je bil delno kritičen, imel je načrt vključitve v skupino za dvojne diagnoze. Izvedenka je zaključila, da glede na ugotovljeno psihično stanje v času obravnave ne ugotavlja medicinskih razlogov za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice. Smiselna pa bi bila vključitev A. A. v nadzorovano obravnavo.

7. Sodišče prve stopnje je na podlagi zaslišanja A. A., vsebine sprejemnega zapisnika z dne 29. 1. 2021, z zadnjim zapisom z dne 12. 4. 2022 in predvsem izvedenskega mnenja pravilno ugotovilo, da pogoji za sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice brez privolitve v nujnem primeru niso izpolnjeni in je osebo A. A. odpustilo. Pritožnika zmotno menita, da sta si izvedenski mnenji izvedenke psihiatrične stroke dr. E. E. in dr. D. D., ki ga prilagata pritožbi, kontradiktorni. Izvedenka namreč meni, da bi bilo za A. A. smiselno, da se vključi v nadzorovano obravnavo4, izvedenec pa v mnenju z dne 1. 2. 2022 meni, da naj se A. A. namesti oziroma se mu izreče obvezno psihiatrično zdravljenje v zavodu5. Nobeden od izvedencev torej ne predlaga zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice. Pritožnika zmotno menita, da iz mnenja izvedenca D. D. izhaja, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za dopustitev zdravljenja osebe v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve, ker je izvedenec D. D. predlagal namestitev v zavod. Zato odločitev sodišča prve stopnje tudi ni v nasprotju s priloženim mnenjem dr. D. D. Iz zatrjevanega ravnanja A. A. po odpustu pa tudi ni mogoč sklep, da so zanesljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr, torej, da ogroža svoje življenje ali življenje drugih oziroma huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, kar je posledica duševne motnje in hkrati navedenih vzrokov ter ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (ki je za A. A. že določena kot namestitev v SVZ) in je zato odločitev sodišče prve stopnje napačna.

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP6 v zvezi z 42. členom ZNP-17).

1 Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91I . 2 Zakon o duševnem zdravju, Uradni list RS, št. 77/08 s kasnejšimi spremembami. 3 Oseba je lahko na podlagi 53. člena ZDZdr sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena tega zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena tega zakona. 4 Nadzorovana obravnava je obravnava oseb s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, ki se izvaja na podlagi sklepa sodišča pod nadzorom psihiatrične bolnišnice, na območju katere ima oseba stalno ali začasno prebivališče, v skladu z načrtom nadzorovane obravnave izven psihiatrične bolnišnice v domačem okolju osebe, zdravljenje pa je dopustno, če so za to izpolnjeni vsi pogoji (če gre za osebo s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, če se je oseba že zdravila v psihiatrični bolnišnici brez privolitve, če je že ogrožala svoje življenje ali življenje drugih ali če je huje ogrožala svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzročila hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in če se oseba lahko ustrezno zdravi v domačem okolju). V tem primeru lahko nadzorovano obravnavo predlagajo osebe iz 40. člena ZDZdr in sicer: izvajalec psihiatričnega zdravljenja, center za socialno delo, koordinator nadzorovane obravnave, najbližje osebe ali državni tožilec. 5 Socialno varstveni zavod je splošni ali posebni javni socialno varstveni zavod ali koncesionar, ki opravlja storitve v okviru mreže javne službe in je namenjen varstvu, bivanju in življenju oseb, katerih akutno bolnišnično zdravljenje, povezano z duševno motnjo, je zaključeno oziroma zanje bolnišnično zdravljenje ni potrebno. V socialno varstvenem zavodu je tudi varovani oddelek je oddelek, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji. 6 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami 7 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019