Jedro

Z začasno odredbo za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje (po drugem odstavku 69. člena ZUS) ni mogoče urejati razmerij, ki niso predmet upravnega spora oziroma niso neposredno povezane z aktom, ki je izpodbijan v upravnem sporu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 738/2002-6 z dne 8.5.2002.

Obrazložitev

V upravnem sporu je izpodbijana odločba tožene stranke z dne 7.3.2002. S to odločbo je bila zavrnjena tožnikova pritožba proti odločbi Upravne enote K. z dne 7.1.2002, s katero je bila zavrnjena zahteva tožnika in D.P. za obnovo postopka, končanega z odločbo Občine K. z dne 18.5.1983. S to odločbo je bila na podlagi 2. odstavka 26. člena takrat veljavnega Zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) zavrnjena zahteva D.P. za odpravo pravnomočne odločbe o razlastitvi z dne 26.8.1980. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagano zahtevo za izdajo začasne odredbe: " Da do pravnomočne odločitve v upravnem sporu podjetje S.T. d.o.o. ne sme razpolagati z nepremičnino parc. št. 425/1 k.o. S., ki je predmet postopka za vračilo upravičencu v naravi pred Upravno enoto K. in mora takoj prenehati z vsakršnimi deli in ne sme storiti ničesar, kar bi lahko spremenilo njeno stanje oziroma povzročilo tožniku škodo ". V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da tožnik predlaga izdajo začasne odredbe po 2. odstavku 69. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000). Sporno pravno razmerje je obnova upravnega postopka, v katerem je bila odločeno, da se zavrne zahtevek za odpravo razlastitvene odločbe. Po mnenju sodišča prve stopnje spornega pravnega razmerja ni mogoče urediti s predlagano začasno odredbo, ker bi se z njo začasno urejalo izvajanje enotnega dovoljenja za gradnjo, izdanega investitorju podjetju S.T., torej pravno razmerje, ki ni predmet tega upravnega spora.

Tožnik se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in spremeni izpodbijani sklep, podrejeno pa da ga razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje. Ne strinja se z razlago 2. odstavka 69. člena ZUS, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje. Zatrjuje, da je v obravnavani zadevi mogoče začasno urediti stanje tudi s posegom v pravne posledice, ki so nastale po izdaji odločbe o zavrnitvi zahteve za odpravo razlastitvene odločbe v postopku, katerega obnova je bila predlagana. Navedena nepremičnina bo predmet odločanja o zakonitosti s tožbo izpodbijanega upravnega akta. Sklicuje se na Ustavo RS in na pravici do sodnega varstva (23. člen) in do zasebne lastnine (33. člen).

Izdaja začasne odredbe je potrebna tudi zato, ker vrnitev navedene nepremičnine v naravi ne bo možna, če bo na njej zgrajen objekt. Investitor pa je že dne 18.4.2002 začel z gradbenimi deli na navedeni nepremičnini.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo RS kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po 2. odstavku 69. člena ZUS se izda začasna odredba za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če je verjetno izkazano, da je taka ureditev potrebna, da se odvrnejo hujše škodljive posledice ali grozeče nasilje. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da z začasno odredbo po navedenem členu ni mogoče urejati razmerij, ki niso predmet upravnega spora oziroma niso neposredno povezane z aktom, ki je izpodbijan v upravnem sporu.

Tožnik se moti, ko meni, da se sporno pravno razmerje v tem upravnem sporu razteza na odpravo pravnomočne odločbe o razlastitvi oziroma na lastninsko pravico na navedeni nepremičnini. Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, je predmet tega upravnega spora dovolitev obnove, torej le vprašanje, ali obstoji uveljavljani razlog za obnovo upravnega postopka, v katerem je bila zavrnjena zahteva za odpravo odločbe o razlastitvi iz leta 1980. Zato ni utemeljen pritožbeni ugovor, da naj bi bila navedena nepremičnina oziroma lastninska pravica na njej del spornega pravnega razmerja v tem upravnem sporu.

Ker predlagana začasna odredba, tudi po presoji pritožbenega sodišča, ni povezana s spornim pravnim razmerjem, kar pomeni, da potreba za začasno ureditev stanja z začasno odredbo, kakršna je bila zahtevana, ni niti verjetno izkazana, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožnikov predlog za njeno izdajo. Na drugačno odločitev ne more vplivati tožnikovo sklicevanje na pravici iz 23. in 33. člena Ustave RS in na okoliščine, da je investitor že začel z gradbenimi deli na navedeni nepremičnini, ker takšno sklicevanje s tem upravnim sporom nima neposredne zveze.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena in 68. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.