Jedro

Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je slabo zdravstveno stanje (tudi v smislu zmožnosti za delo) tožnika obstajalo že pred nastopom dela, torej ko tožnik še ni bil zavarovanec. Do sprememb v zdravstvenem stanju oziroma vsaj ne takšnih, ki bi narekovale omejitve pri delu, od nastopa dela ni prišlo. Zato je zmotno stališče revizije, da je bila pri tožniku invalidnost podana že v letu 2010, ker za delo pomožnega gradbenega delavca ni bil zmožen že ob nastopu dela in da to predstavlja podlago za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravita odločbi toženca z dne 13. 1. 2014 in 18. 10. 2013 ter da se tožniku priznajo pravice invalida I. kategorije od 25. 9. 2013 in pravica do poklicne rehabilitacije s pravico opravljanja drugega dela najmanj štiri ure dnevno. Ugotovilo je, da je pri tožniku od zaposlitve pa do obravnave v invalidskem postopku ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in da je je za svoje delo sposoben enako kot pred zaposlitvijo. Z dopolnilno sodbo je zavrnilo tožbeni zahtevek za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravic na tej podlagi, ker je pri tožniku podana preostala delazmožnost. 2. Sodišče druge stopnje se strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča. Zato je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnik vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da sodišče odpravi napadeni odločbi in tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti od 25. 9. 2013 zaradi posledic bolezni oziroma podredno v II. kategorijo invalidnosti s pravico do poklicne rehabilitacije in pravico do dela na drugem delovnem mestu s polovico delovnega časa oziroma da sodbi razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje. Ne strinja se, da pri njem niso podane zdravstvene spremembe, ki bi zmanjševale njegovo zmožnost za delo. Specialist medicine dela je v letu 2010 ugotovil, da je zmožen za delo. S 1. 10. 2010 se je zaposlil kot pomožni gradbeni delavec. S sklenitvijo delovnega razmerja je pridobil vse pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki mu jih toženec odreka. Ne sprejema tudi mnenja izvedenca, da je njegovo zdravstveno stanje od zaposlitve dalje nespremenjeno. Izvedenec prihaja v nasprotja, saj hkrati ugotavlja, da je pri tožniku anamnestično prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja. Iz izvedenih dokazov nedvomno izhaja, da tožnik iz zdravstvenih razlogov ni bil zmožen za delo pomožnega gradbenega delavca pred sklenitvijo delovnega razmerja v letu 2010 kot tudi ne do 13. 1. 2014. Iz mnenja pa izhaja, da so ohranjene njegove psihofizične zmožnosti za drugo ustrezno delo, kar pomeni III. kategorijo invalidnosti. Zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja je toženec odločil, da tožnik nima pravic iz invalidskega zavarovanja. Zato je napačno uporabljeno materialno pravo, saj je zaradi nepopolnega izvedenskega mnenja nepravilno uporabljena 3. alineja drugega odstavka 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami).

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena tožencu, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP). Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izpodbijano sodbo, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. Po prvem odstavku 63. člena ZPIZ-2 je invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Invalidnost se veže na dva elementa, to je na na status zavarovanca in na spremembe v zdravstvenem stanju od nastopa dela.

9. Revizija uveljavlja, da sta sodišči nepravilno uporabili določbo 63. člena ZPIZ-2, saj sta napačno ugotovili, da pri tožniku ni prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju od nastopa dela. Z navideznim uveljavljanjem sicer revizijsko dopustnega razloga poskuša tožnik doseči ponovni preizkus dejanskega stanja, kar pa glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP ni dovoljeno.

10. Tožniku so po bolezni, preboleli v otroštvu, ostale številne posledice. Po končanem šolanju je sklenil delovno razmerje za delo pomožnega gradbenega delavca pri svojem očetu. Pred tem je bil napoten na predhodni zdravniški pregled. Zdravnik specialist medicine dela je 11. 6. 2010 izdal zdravniško spričevalo, da je tožnik, ne glede na posledice bolezni, prebolele v otroštvu, sposoben za opravljanje dela.

11. Postopek za ugotovitev invalidnosti se je začel 20. 6. 2013. Toženec je z odločbo št. 21-8737941 z dne 18. 10. 2013 zahtevo za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja zavrnil. Podlaga za odločitev je bilo mnenje invalidske komisije z dne 25. 9. 2013, da je tožnik za dosedanje delo „gradbeni delavec“ zmožen pod enakimi pogoji, kot je bil zmožen ob nastopu tega dela, zato invalidnosti ni. Z odločbo št. 8.737.941 z dne 13. 1. 2014 je bila tožnikova pritožba zavrnjena, ker tudi invalidska komisija II. stopnje ni ugotovila zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njegovo delazmožnost. V sodnem postopku je izvedenski organ prav tako ugotovil, da je tožnikova delazmožnost od nastopa dela nespremenjena. Iz podanega mnenja izhaja, da tožnik za delo pomožnega gradbenega delavca ni bil sposoben v času pred sklenitvijo delovnega razmerja leta 2010 vse do 13. 1. 2014. 12. Za odločitev je bistven odgovor na vprašanje, ali je pri tožniku prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja v času zaposlitve in če, do takšnega, da to narekuje omejitve pri delu oziroma ugotovitev popolne nezmožnosti za delo. Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je slabo zdravstveno stanje (tudi v smislu zmožnosti za delo) tožnika obstajalo že pred nastopom dela, torej ko tožnik še ni bil zavarovanec. Do sprememb v zdravstvenem stanju oziroma vsaj ne takšnih, ki bi narekovale omejitve pri delu, od nastopa dela ni prišlo. Zato je zmotno stališče revizije, da je bila pri tožniku invalidnost podana že v letu 2010, ker za delo pomožnega gradbenega delavca ni bil zmožen že ob nastopu dela in da to predstavlja podlago za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.

13. Tožnik je zatrjeval poslabšanje zdravstvenega stanja, vendar poslabšanje v medicinski dokumentaciji po obravnavah pri posameznih zdravstvenih specialistih ni izkazano.

14. Iz navedenih razlogov ni bilo zmotno uporabljeno materialno pravo, ker sodišče tožnika ni razvrstilo v nobeno od kategorij invalidnosti in mu ni priznalo pravic iz invalidskega zavarovanja.

15. Vrhovno sodišče ugotavlja, da razlogi, ki jih v uveljavlja revizija niso podani, zato jo je na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.