Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnik ima pravni interes za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe kljub temu, da je bila izvršba že realizirana. Meritorna odločitev o taki pritožbi je pomembna zaradi nastanka eventualne škode ob eventualno nepravilno zavrnjenem predlogu za odlog izvršbe. To še posebej velja, če je dolžnik izpodbijal izvršilni naslov z izrednim pravnim sredstvom (npr. z obnovo).
Pritožba dolžnikov se z a v r n e kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče predlog za odlog izvršbe zavrnilo kot neutemeljen, ker dolžnika poleg zatrjevanega predloga za obnovo pravdnega postopka nista navedla še drugega razloga, to je verjetnosti nastanka znatnejše škode.
Proti takšnemu sklepu sta se pritožila dolžnika, zaradi kršitve določb postopka in zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navajata, da je sodišče le pavšalno ugotavljalo, da ne bo nastala z izvršbo za dolžnika znatnejša škoda. Dolžnika nimata kam dati skrinje, koles, ozimnice in drugih stvari, zato bo nastala škoda. Dolžnika sta tudi renovirala klet. Predlaga razveljavitev ali spremembo sklepa.
Pritožba ni utemeljena.
Prvostopno sodišče je pravilno ponovno zavrnilo predlog dolžnikov za odlog izvršbe. Iz spisa izhaja,da dolžnika v nobenem od obeh predlogov za odlog izvršbe nista navedla poleg zahtevane obnove pravdnega postopka še drugega obligatornega razloga, to je verjetnosti nastanka znatnejše škode, če bi se izvršba izvedla.
Iz spisa izhaja,da je bil dolžnikoma na razpolago drug prostor za primerno hrambo vseh stvari. Ob realizirani izvršbi dne 15. 5. 1997 so bile vse stvari tudi prenešene v drug prostor po odredbi izvršilnega sodišča. Ker torej nastanek znatnejše škode ni bil niti zatrjevan s konkretnimi dokazi, ni bilo pogojev za odlog izvršbe (čl. 63 Zakona o izvršilnem postopku). O investicijah dolžnikov pa ni mogoče odločati v izvršilnem postopku.
Ne glede na realizirano izvršbo pa sta dolžnika imela pravni interes za pritožbo (čl. 358/3 ZPP) in zato pritožbeno sodišče pritožbe ni zavrglo kot nedovoljene.Dolžnika sta imela pravico do odločitve na drugi stopnji glede utemeljenosti predloga za odlog izvršbe, saj sta trdila, da sta vložila zahtevo za obnovo pravdnega postopka, zato je bila nujna meritorna odločitev o pritožbi.
Pritožnika nista priglasila pritožbenih stroškov.