Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je odločitev pritožbenega sodišča skladna z obrazložitvijo sodbe ali pa obrazložitev sodbe nasprotuje njenemu izreku; in ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je odločilo, da tožničin delež znaša 364/1000, v zapuščino po pokojnem pa ne sodi njen delež 803/4000, poseglo v solastniški delež prvega toženca na sporni nepremičnini, če tožbeni zahtevek za ugotovitev tožničine lastninske pravice zoper prvega toženca in njegov solastniški delež - polovico sporne nepremičnine - ni bil postavljen.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj,

(1) ali je odločitev pritožbenega sodišča skladna z obrazložitvijo sodbe ali pa obrazložitev sodbe nasprotuje njenemu izreku; in

(2) ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je odločilo, da tožničin delež znaša 364/1000, v zapuščino po pokojnem pa ne sodi njen delež 803/4000, poseglo v solastniški delež prvega toženca na sporni nepremičnini, če tožbeni zahtevek za ugotovitev tožničine lastninske pravice zoper prvega toženca in njegov solastniški delež - polovico sporne nepremičnine - ni bil postavljen.

Obrazložitev

1. Tožnica je zahtevala izločitev iz zapuščine, saj je bila nepremičnina s parc. št. 443/12, k. o. ..., skupno premoženje nje in pokojnega M. F. Svoj tožbeni zahtevek je večkrat spremenila, na koncu pa je zahtevala ugotovitev svojega solastniškega deleža v višini 453/1000 sporne nepremičnine in posledično izločitev tega dela iz zapuščine. Zadeva je bila že revizijsko obravnavana. S sklepom Vrhovnega sodišča II Ips 82/2015 je bilo dopuščeni reviziji ugodeno, saj je bila odločitev, da je tožnica lastnica 89/200 sporne nepremičnine in da se ta delež izloči iz zapuščine po pokojnem, v nasprotju z razlogi oziroma se je ni dalo preizkusiti.

2. Sodišče prve stopnje je v ponovnem sojenju odločilo, da je tožničin delež na sporni nepremičnini 364/1000 in da ta delež ne spada v zapuščino po pokojnem M. F., v presežku pa je njen tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi prvega toženca delno ugodilo in ugotovilo, da tožničin delež na sporni nepremičnini znaša 364/1000, zaradi česar tožničin delež do 803/4000 ne spada v zapuščino po pokojnem. V preostalem je njegovo pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Poseglo je tudi v odločitev o stroških postopka.

4. Predlog za dopustitev revizije vlaga prvi toženec. Opozarja, da je predlagal pisno popravo sodbe pritožbenega sodišča, vendar do izteka roka ni prejel popravnega sklepa. Zato predlaga dopustitev revizije glede vprašanj:

(1) ali je glede na tožbeni zahtevek, kot je bil postavljen in o katerem je odločalo sodišče, pravilno stališče pritožbenega sodišča, da tožbeni zahtevek na ugotovitev lastninske pravice zoper njega za njemu lastno eno polovico sporne nepremičnine, ni bil postavljen;

(2) ali je odločitev sodišča skladna z obrazložitvijo sodbe;

(3) ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je odločilo, da tožničin delež znaša 364/1000, v zapuščino po pokojnem pa ne sodi njen delež 803/4000, poseglo v njegov solastniški delež na sporni nepremičnini;

(4) ali je sodišče druge stopnje na njegovo škodo kršilo pravila postopka, ker obrazložitev sodbe nasprotuje njenemu izreku;

(5) ali je mogoče, da sta izločitveni zahtevek iz zapuščine, ki je bil postavljen glede na celoto sporne nepremičnine, in ugotovljen tožničin delež na sporni nepremičnini različna.

Ocenjuje, da je dosedanja sodna praksa enotna, sodišča namreč sodijo v mejah postavljenih zahtevkov, obrazložitev sodbe pa mora utemeljiti njen izrek, nasprotje med njima je bistvena kršitev določb pravdnega postopka. Pojasnjuje, zakaj je delež 803/4000 pravilen glede na izračun vrednosti nepremičnine (zemljišča in stavbe), in opozarja, da zahtevek za večji solastniški delež zapustnika M. F. na sporni nepremičnini sploh ni bil postavljen. Ugotovljen tožničin solastniški delež v izreku (364/1000) pa po njegovi oceni nima podlage v izračunih in posega v njegov delež.

5. Predlog je utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da so pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije izpolnjeni glede združenih vprašanj, ki sta razvidni iz izreka tega sklepa, in je v tem delu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).