Jedro

Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije vstopi v pravice otroka do višine nadomestila preživnine ne samo glede tistih že izplačanih nadomestil, o katerih je že obvestil preživninskega zavezanca, temveč tudi glede drugih, do vložitve predloga za izvršbo že izplačanih nadomestil, kakor tudi glede še neizplačanih in nezapadlih nadomestil. Dolžnost sklada, da obvesti preživninskega zavezanca o subrogaciji in predloži ustrezne listine, skladu ne nalaga, da bi poleg tega preživninskega zavezanca obveščal o vsakokratnem kasnejšem plačilu. Sklad je namreč dolžan preživninskemu upravičencu že po samem zakonu in na podlagi odločbe o pravici do nadomestila preživnine plačevati nadomestila preživnine, zato obvestila in pošiljanje dokazov o kasnejših plačilih preživninskemu zavezancu niso pogoj za izterjavo teh nadomestil od njega.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo ugovoru dolžnika, razveljavilo sklep o izvršbi in zavrnilo predlog za izvršbo ter upniku naložilo plačilo dolžnikovih stroškov ugovornega postopka.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik. Že v odgovoru na ugovor je pojasnil, da izvršilni naslov v obravnavani zadevi, skladno z določbo petega odstavka 21.d člena Zakona o Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu Republike Slovenije (v nadaljevanju ZJSRS) v povezavi s 3. točko prvega odstavka 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), sestavljajo izvršilni naslov o določitvi preživninske obveznosti dolžnika, tj. sodna poravnava P 639/2011, odločba št. PS 00127/2014/005 z dne 10.4.2014 o priznanju pravice do nadomestila preživnine in obvestila o vsakokratni uskladitvi in novem znesku nadomestila preživnine. Odločba o priznanju pravice do nadomestila preživnine dolžnikovima otrokoma N. in E. H. je bila izdana na zahtevo njunega zakonitega zastopnika v upravnem postopku, v katerem dolžnik ni stranka postopka in se zato pravnomočnost in izvršljivost odločbe ugotavlja glede na razmerje med upnikom in otrokoma. Ker je odločba PS 00127/2014/005 z dne 10.4.2014 postala pravnomočna 5.5.2014, je postala tudi izvršljiva, saj je obveznost zapadla, glede na v predmetni odločbi zapisano zavezo upnika do izplačila nadomestila preživnine do 15. v mesecu od 1.4.2014 dalje. Ta odločba izkazuje čas in obseg terjatve, ki je s subrogacijo prešla na upnika in ima pomen listine, ki izkazuje prehod terjatve v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZIZ. Z dnem izvršljivosti odločbe je upnik vstopil v pravni položaj otroka do višine sredstev, izplačanih na njeni podlagi. S tem je vstopil v pravice otroka do višine nadomestila preživnine, in to ne samo glede že izplačanih nadomestil, ampak tudi glede drugih še neizplačanih in nezapadlih nadomestil. Tako stališče izhaja tudi iz odločbe VSRS II Ips 649/2001. Glede na navedeno ni njegova dolžnost, da z ustrezno računovodsko listino dokaže, da je sredstva tudi dejansko izplačal. Obveščenost dolžnika z njegovim vstopom v terjatev otroka ni sporna, saj je bil o tem obveščen, in sicer mu je 30.5.2014 vročil obvestilo o vstopu v terjatev iz naslova preživninske obveznosti št. PS 00127/2014/6 z dne 14.5.2014, s čimer so bili izpolnjeni pogoji za vodenje predmetne izvršbe. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnik je odgovoril na pritožbo. Le-tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev in potrditev sklepa ter priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Kot je razvidno iz razlogov izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje dolžnikovemu ugovoru ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo in izvršilni predlog zavrnilo, ker upnik ni izkazal, da je dolžnikovima otrokoma dejansko izplačal nadomestila preživnine, katerih izterjavo je predlagal v obravnavani zadevi. Po oceni sodišča tako ni izkazal, da je njuna terjatev proti dolžniku kot preživninskemu zavezancu prešla nanj. Odločitev je oprlo na določbi prvega in tretjega odstavka 28. člena ZJSRS in zavzelo stališče, da terjatev preživninskega upravičenca proti preživninskemu zavezancu preide na upnika, ki vstopi v položaj otroka kot upnika do višine sredstev, izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov, šele z dnem izplačila nadomestila preživnine.

6. Kot je v sklepu II Ips 649/2011 z dne 7.2.2002 poudarilo že Vrhovno sodišče RS, je povzeto stališče preozko, saj temelji zgolj na gramatikalni razlagi tretjega odstavka 28. člena ZJSRS in ne upošteva drugih določb istega člena in zakona, kot tudi ne zakonodajnega namena in samega nastajanja zakona. Ti so v navedenem sklepu podrobno obrazloženi, pritožbeno sodišče pa se, v izogib odvečnemu ponavljanju, v celoti sklicuje na razloge Vrhovnega sodišča in izpostavlja zgolj bistvo, tj., da sklad po tretjem odstavku 28. člena ZJSRS s prehodom terjatve ne vstopi v pravice otroka kot upnika samo do višine dejansko izplačanih sredstev, temveč do višine pravic oz. sredstev, zagotovljenih po tem zakonu na podlagi odločbe o priznanju pravice do nadomestila preživnine (prvi odstavek 28. člena ZJSRS). Povedano drugače: sklad vstopi v pravice otroka do višine nadomestila preživnine ne samo glede tistih že izplačanih nadomestil, o katerih je že obvestil preživninskega zavezanca, temveč tudi glede drugih, do vložitve predloga za izvršbo že izplačanih nadomestil, kakor tudi glede še neizplačanih in nezapadlih nadomestil. Izraz o dnevu izvršitve odločbe kot trenutku prehoda terjatve iz prvega odstavka 28. člena ZJSRS je tako potrebno razumeti kot dan izvršljivosti odločbe. Prav tako dolžnost sklada iz četrtega odstavka 28. člena istega zakona, da obvesti preživninskega zavezanca o subrogaciji in predloži ustrezne listine, skladu ne nalaga, da bi poleg tega preživninskega zavezanca obveščal o vsakokratnem kasnejšem plačilu. Sklad je namreč dolžan preživninskemu upravičencu že po samem zakonu in na podlagi odločbe o pravici do nadomestila preživnine plačevati nadomestila preživnine (četrti odstavek 21. c člena ZJSRS), zato obvestila in pošiljanje dokazov o kasnejših plačilih preživninskemu zavezancu niso pogoj za izterjavo teh nadomestil od njega.1

7. Glede na navedeno pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenim očitkom o nepravilnosti stališča sodišča prve stopnje, da bi moral upnik v dokaz prehoda terjatve preživninskega upravičenca zoper dolžnika nanj izkazati dejansko izplačilo nadomestil preživnine, katerih izterjavo je predlagal v obravnavani zadevi.

8. Ker je sodišče prve stopnje ugovoru ugodilo že zaradi izpostavljenega nepravilnega stališča in se o preostalih dolžnikovih ugovornih navedbah ni opredelilo, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem naj, upoštevaje zgornje napotke, ponovno odloči o dolžnikovem ugovoru zoper sklep o izvršbi (3. točka 365. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ). Pritožbeno sodišče se namreč ne more (prvo) opredeliti o navedbah strank, ki še niso bile predmet presoje sodišča prve stopnje, saj bi s tem poseglo v njuno pravico do pravnega sredstva.

9. Glede na razveljavitev izpodbijane odločbe, je pritožbeno sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ).

1 Glej podrobneje obrazložitev navedene odločbe Vrhovnega sodišča RS.