Jedro

Trditve tožnice (da bi zgolj nadomestilo, ki bi ga prejema od ZRSZ kot brezposelna v višini 80 % mesečnega dohodka, občutno vplivalo na proračun družine ter zmožnost plačevanja najemnine za stanovanje, ker ne bo mogla sanirati stanovanja, ki je uničeno v avgustovskih poplavah) so pri odločanju o predlagani začasni odredbi nerelevantne, ker so povezane s prenehanjem izplačevanja nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo, ne pa zaradi same zmožnosti v spornem obdobju opravljati dela, o čemer je bilo odločano v izpodbijani dokončni odločbi. Sodišče pravilno ugotavlja, da hipotetično zatrjevane posledice izgube najemniškega stanovanja in zmanjšanja družinskega proračuna, niso v neposredni vzročni zvezi z ugotavljanjem tožničine zdravstvene zmožnosti za delo po zaključku staleža.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka sama nosi stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe: "1. Odločba tožene stranke št. ... z dne 9. 10. 2023 v zvezi z odločbo št. ... z dne 5. 9. 2023 se odpravi.

2. Tožeči stranki se prizna pravica do začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni, za polni delovni čas od vključno 10. 9. 2023 dalje.

3. V primeru, da tožena stranka ne bo upoštevala 2. točke sklepa se za vsako kršitev izreče denarna kazen v višini 1.000,00 EUR.

4. Ta začasna odredba stopi v veljavo takoj in velja do pravnomočnega zaključka predmetne zadeve.

5. Ugovor ne zadrži izvršitve začasne odredbe." Sodišče je nadalje odločilo, da stroške tožnice v zvezi z začasno odredbo krije proračun Republike Slovenije.

2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Sodišče je zmotno spregledalo obstoj verjetnosti terjatve oziroma tega pogoja ni niti ugotavljalo, ker naj ne bi obstajal pogoj preprečitve uporabe sile oziroma nastanka težko nadomestljive škode. Izdaja začasne odredbe se ne nanaša le na dejstva v zvezi z opravljanjem dela in predvsem z zdravstvenim stanjem. Pravica do nadomestila plače zaradi bolniškega staleža je neločljivo povezana s samim bolniškim staležem. Gre za drugo plat kovanca in predstavlja nujno potreben socialni korektiv za čas, ko je delavec v bolniškem staležu. Primarno se ugotavljajo razlogi za obstoj bolniškega staleža in v primeru utemeljenih razlogov osebi za čas trajanja bolniškega staleža pripada denarno nadomestilo. Medicinski vidik bolniškega staleža je spremljan s strani strokovnih organov, to je najprej s strani osebnega zdravnika in po določenem obdobju trajanja bolniškega staleža še s strani toženca. Pred sodiščem je v primeru odločanja o začasni odredbi potrebno gledati bolniški stalež kot celoto. Tako s strani medicinskega vidika, za kar je bila predlagana postavitev izvedenca, kot s strani socialnega vidika, to je vidika prejemanja nadomestila. Najprej mora biti prisoten medicinsko utemeljen razlog za obstoj oziroma za podaljšanje bolniškega staleža. Ta del je tožnica z verjetnostjo izkazala, saj je svojemu predlogu priložila obširno medicinsko dokumentacijo, iz katere izhaja, da bi tudi od vključno 10. 9. 2023 morala uživati bolniški stalež. Tožnica je predložila verodostojne in številne dokaze, da trpi za KRBS, kar že skladno s sodno prakso utemeljuje bolniški stalež. Verjetnost obstoja terjatve, torej podaljšanje bolniškega staleža je s tem izkazana. Druga plat kovanca izkazanega bolniškega staleža pa predstavlja pravico do prejemanja nadomestila za čas bolniškega staleža. Izostanek prejemanja nadomestila, kljub medicinsko indiciranemu dejstvu, da pritožnica ne sme opravljati dela in da se mora njen bolniški stalež nadaljevati, vsekakor pomeni škodo. Če je na eni strani vsaj s stopnjo verjetnosti po mnenju pritožnice izkazano, da bi se njen bolniški stalež moral nadaljevati, je posledično enako izkazano, da bi morala prejemati denarno nadomestilo. Brez denarnega nadomestila je bolniški stalež nepopoln in predstavlja izvotleno pravico. Prvostopenjsko sodišče bi zato moralo nujno presojati najprej obstoj verjetnosti terjatve, ali je tožnica upravičena do podaljšanja bolniškega staleža tudi od 10. 9. 2023 dalje. V primeru obstoja tega pogoja, bi moralo presojati tudi pogoj težko nadomestljive škode. Če bi tožnica imela dovolj prihrankov, da ta izostanek prejemanja denarnega nadomestila ne bi predstavljal težko nadomestljive škode, potem bi bila odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna. Prejemanje denarnega nadomestila je edini polni dohodek tožnice in njegov izostanek pomeni, da bo tožnica utrpela ne le težko nadomestljivo škodo, temveč dejansko nenadomestljivo škodo, izgubo prebivališča. Izkazana sta oba pogoja, zato je prvostopenjsko sodišče neutemeljeno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe. Tudi ob upoštevanju najbolj restriktivnega pristopa, ugotavljanju težko nadomestljive škode zgolj z medicinskega vidika, je ta pogoj izkazan. Definicija težko nadomestljive škode ni določena v zakonu in gre za pravni standard. Potrebno ga je presojati za vsak primer posebej restriktivno. Četudi se mora težko nadomestljiva škoda neposredno nanašati na dejstva, ugotovljena v okviru začasne nezmožnosti za delo, je tožnica omenjeni pogoj izkazala. Bolniški stalež je namenjen okrevanju in predpisanemu zdravljenju osebe, ki je v bolniškem staležu. O tem govori že zakon, kjer je med najhujšimi kršitvami kot razlog za izredno odpoved delavcu opredeljena kršitev bolniškega staleža. Bolniški stalež je namenjen zdravljenju. Medicinsko indicirani bolniški stalež predstavlja medicinsko indicirano prepoved dela. Tožnica je v svojem predlogu jasno zapisala, da jo boli prst, da je ta slabše oziroma počasneje gibljiv, da je občutljiv na dotik, da ima manj moči zaradi poškodbe, skratka ne more opravljati dela. Če je pri tožnici izkazan razlog za podaljšanje bolniškega staleža, česar prvostopenjsko sodišče ni niti ugotavljalo, je jasno, da ji ne sme biti dovoljeno opravljanje dela, oziroma ji je to prepovedano. V nasprotnem primeru bi bolniški stalež lahko šteli za neke vrste priporočilo. Izkazan je nastanek težko nadomestljive škode pri tožnici, zato je prvostopenjsko sodišče zmotno zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe. Če obstajajo razlogi za nadaljevanje bolniškega staleža, to pomeni, da obstajajo razlogi, ki govorijo v prid nadaljevanja prepovedi dela ali z vidika same nesposobnosti za delo ali z vidika preprečevanja okrevanja. Dovolj je že sama kršitev, saj je iz medicinskih razlogov prepovedano opravljanje dela. Namen bolniškega staleža je zdravljenje oziroma razbremenitev osebe, če ta ni sposobna za delo. Opravljanje dela je v nasprotju z namenom zdravljenja in odločitev sodišča sili tožnico v opravljanje dela, čeprav je to v nasprotju z namenom zdravljenja, kar je nesprejemljivo. Nedopustno je pojasnilo sodišča, da tožnica ne izkazuje nevarnosti težko nadomestljive škode na zdravju, ker je brezposelna. To lahko posledično vodi v to, da vsakdo, ki mu preneha delovno razmerje in je v bolniškem staležu, do njega ni več upravičen, ker je tako ali tako brezposeln in bolniškega staleža ne potrebuje več. Bolniški stalež je varoval tožnico s socialnega vidika, da je prejemala denarno nadomestilo in z zdravstvenega vidika, da ni v času okrevanja, ki še vedno traja, iskala nove zaposlitve, ko sploh ne bi smela delati. To, da tožnica ni več zaposlena ne sme imeti nobenega vpliva na samo odločanje o podaljšanju bolniškega staleža ter posledično o izdaji začasne odredbe. Tožnici se je s koncem leta 2022 iztekla pogodba o zaposlitvi za določen čas in ob taki razlagi sodišča že takrat ni bilo nevarnosti za njeno zdravje in posledično ne bi smeli podaljšati bolniškega staleža, ker ni več nadaljevala z opravljanjem dela. Tožnica zaradi bolniškega staleža sploh ni bila in ni sposobna za delo, ne glede na to, ali je še zaposlena ali ne. Tudi ni sposobna iskati nove zaposlitve, ker sploh ni sposobna za delo. Bolniški stalež ter s tem povezano denarno nadomestilo predstavlja uresničitev 2. in 50. člena Ustave RS. Del tega je vsekakor prejemanje denarnega nadomestila v zvezi z bolniškim staležem zaradi poškodbe pri delu. 34. člen ZZVZZ je jasen, da zavarovancu, ki mu med trajanjem začasne nezmožnosti od dela preneha delovno razmerje in je začasna nezmožnost od dela posledica poškodbe pri delu, kot pri tožnici, pripada nadomestilo tudi po prenehanju delovnega razmerja, dokler spet ni zmožna za delo. Pritožbeno sodišče naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v celoti razveljavi ter predlogu tožnice za izdajo začasne odredbe ugodi oziroma izpodbijani sklep razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, tožencu pa naloži v plačilo celotne stroške pritožbenega postopka, ki jih priglaša. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov navedenih v pritožbi po 2. odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom istega zakona in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v 2. odstavku 350. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter tudi sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5. Tožnica je 13. 11. 2023 vložila tožbo, s katero izpodbija dokončno odločbo toženca z dne 9. 10. 2023. Ne strinja se z odločitvijo, da je od 10. 9. 2023 dalje zmožna za delo. Hkrati s tožbo je tožnica vložila predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi sodišče odpravilo izpodbijani odločbi z dne 9. 10. 2023 in 5. 9. 2023. Po mnenju tožnice ji je z izvršitvijo izpodbijanih odločb pričela nastajati težko nadomestljiva škoda, nasprotni stranki pa s takšno začasno odredbo ne bi nastala večja nepopravljiva škoda. Sklicuje se na predložene dokaze, ki izkazujejo, da je pri tožnici nedvomno izkazana verjetnost nastanka terjatve za obstoj bolniškega staleža tudi od vključno od 10. 9. 2023 dalje, saj tožnica trpi za KRBS za opravljanje dela zaradi zdravstvenih težav trenutno ni zmožna.

6. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004, v nadaljevanju ZDSS) v 70. členu določa, da lahko sodišče med postopkom na predlog stranke ali po uradni dolžnosti odloži izvršitev izpodbijanega upravnega akta, če bi z izvršbo nastala stranki težko nadomestljiva škoda in ni nevarnosti, da bi nasprotni stranki nastala večja nepopravljiva škoda ali naloži nasprotni stranki začasno plačilo dajatev.

7. Kot pravilno razloguje sodišče, gre v zadevi za t. i. regulacijsko začasno odredbo, katere namen je začasna ureditev spornega razmerja zaradi zatrjevane popolne začasne nezmožnosti za delo. Predmet tega socialnega spora je priznanje začasne nezmožnosti za delo zaradi poškodbe pri delu, ki se nanaša na dejstva v zvezi z opravljanjem dela in predvsem zdravstvenim stanjem kot bistvenim razlogom za zadržanost od dela, ne pa na dejstva glede nadomestila plače kot to skuša skozi obširno pritožbeno razlogovanje predstaviti tožnica. Pravica do nadomestila plače ne more biti predmet tega socialnega spora. Postopek, v katerem toženec prizna izplačevanje nadomestila plače za obdobje priznane začasne nezmožnosti za delo, je postopek, ki sledi predhodno izvedenemu postopku, v katerem se praviloma ugotavlja upravičenost do začasne nezmožnosti za delo.1

8. Za priznanje nadomestila plače za začasno nezmožnost za delo ni pomembna samo upravičenost zavarovanca do začasne nezmožnosti za delo v določenem obdobju. Za izplačilo nadomestila začasne nezmožnosti za delo je potrebno izpolnjevati še druge pogoje, obstoj katerih toženec ugotavlja v drugem postopku. Zaradi obrazloženega ne more biti upoštevan nosilni očitek tožnice, ki je sicer povsem življenjski2, pa vendar v tem sporu ne more vplivati na odločitev.

9. Sodišče je v 6. točki razumljivo obrazložilo, da je težko nadomestljiva škoda pravni standard, ki se ugotavlja glede na okoliščine vsakokratnega primera. Težko nadomestljiva škoda se mora neposredno nanašati na dejstva predsodnega upravnega postopka, na kar pravilno opozarja sodišče v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Kumulativno predpisani predpostavki verjetno izkazane terjatve ter nevarnost nastanka težko nadomestljive škode za odpravo izpodbijanih odločb že v tej fazi postopka tudi po presoji pritožbenega sodišča nista izpolnjeni.

10. Neutemeljen je pritožbeni očitek o nepravilnem zaključku sodišča, da tožnica kot brezposelna ne izkazuje nevarnosti težko nadomestljive škode na zdravju. Tožnica je ugotovitev sodišča o tožničini brezposelnosti, zavajajoče umestila v drug kontekst. Sodišče je svoje stališče glede tega spornega dejstva pojasnilo v 8. in 9. točki obrazložitve. Sodišče je le ugotovilo, da tožnici z izvršitvijo dokončne odločbe ne grozi nevarnost nastanka težko nadomestljive škode v zvezi z navajanjem tožnice, da bi zgolj nadomestilo, ki bi ga prejemala od ZRSZ kot brezposelna v višini 80 % mesečnega dohodka3 občutno vplivalo na proračun družine ter zmožnost plačevanja najemnine za stanovanje, ker ne bo mogla sanirati stanovanja, ki je uničeno v avgustovskih poplavah. Slednje trditve tožnice so kot je pravilno ugotovilo sodišče pri odločanju o predlagani začasni odredbi nerelevantne, ker so povezane s prenehanjem izplačevanja nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo, ne pa zaradi same zmožnosti v spornem obdobju opravljati dela, o čemer je bilo odločano v izpodbijani dokončni odločbi. Sodišče pravilno ugotavlja, da hipotetično zatrjevane posledice izgube najemniškega stanovanja in zmanjšanja družinskega proračuna, niso v neposredni vzročni zvezi z ugotavljanjem tožničine zdravstvene zmožnosti za delo po zaključku staleža z dne 9. 9. 2023. 11. V obrazložitvi sodišča ni zaslediti stališča, da je tožničina brezposelnost vplivala na odločanje o podaljšanju bolniškega staleža ter posledično o izdaji začasne odredbe. Sodišče je zgolj ugotovilo, da je tožnica kot brezposelna prijavljena pri ZRSZ in prejemnica denarnega nadomestila za brezposelnost skladno z zakonskimi pogoji. Na odločitev sodišča o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe ni vplival tožničin zaposlitveni status, kot to skuša prikazati tožeča stranka.

12. Neutemeljena je pritožbena trditev, da predložena medicinska dokumentacija izkazuje, da je tožnica do priznanja začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju upravičena že na stopnji gotovosti, saj ne gre za stanje, da bi bili izpodbijani odločbi toženca očitno nezakoniti. V tej fazi postopka je preuranjeno trditi, da bo tožnica v postopku uspela. Tožničina upravičenost do začasne nezmožnosti za delo v spornem obdobju je neločljivo povezana z njeno zmožnostjo opravljati delo po pogodbi o zaposlitvi,4 ki je strokovno medicinsko vprašanje. Sodišče bo skozi dokazni postopek šele ugotavljalo pravotvorna dejstva. Neutemeljeno mora ostati tudi obširno pritožbeno razlogovanje glede povezanosti med začasno nezmožnostjo za delo z delovnopravno zakonodajo. Sodišče je v 12. točki obrazložitve povsem ustrezno pojasnilo, da morajo biti za izdajo začasne odredbe, s katero bi se odpravile izpodbijane dokončne odločbe zahtevani pogoji podani kumulativno, kar pa ni primer.

13. Nenazadnje je pravilna ugotovitev sodišča, da je vsebina predloga za izdajo začasne odredbe neločljivo povezana z ugotavljanjem pravilnosti izvedenega upravnega postopka in ugotovljenega dejanskega stanja, kar pa dejansko pomeni že vsebinsko odločanje o samem zahtevku. Ker je začasna odredba le sredstvo za zavarovanje terjatve, ne sme prejudicirati odločitve o tožbenem zahtevku, saj ne more predstavljati sredstvo za dosego izpolnitve zahtevka.

14. Na podlagi obrazloženega je potrebno pritožbo na podlagi 356. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

15. Ob takšnem pritožbenem izidu je potrebno hkrati odločiti, da stroške pritožbe nosi tožnica.

1 Tožnica vodi spor glede ugotavljanja upravičenosti tožnice do začasne nezmožnosti za delo od 10. 10. 2023 dalje. 2 Zavarovanec je v primeru nastanka socialnega zavarovalnega primera - bolezni, upravičen do ustreznega nadomestila. 3 Kar je nižje, kot nadomestilo, kot ga prejema v času trajanja začasne nezmožnosti, ki predstavlja 100 % njene povprečne mesečne plače. 4 Delo, ki je kot tako opredeljeno v zaposlitvenem načrtu.