Jedro

Odvetnik, ki zboli in se zaradi tega ne more udeležiti naroka, mora imeti delo v pisarni organizirano tako, da lahko pisarna obvesti sodišče o njegovi odsotnosti.

Ni podana bistvena kršitev določb iz člena 354/2 ZPP, če sodišče na narok vabi samo pooblaščenca, ne pa tudi stranke. Sodišče stranko, ki ima pooblaščenca, vabi samo takrat, kadar smatra, da je to potrebno.

Izrek

Pritožbi se zavrneta kot neutemeljeni in se potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanima sklepoma je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje in ugotovilo, da sta tožba in nasprotna tožba umaknjeni.

Zoper tak sklep se pritožuje tožeča stranka zaradi bistvenih kršitev določb postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da dovoli vrnitev v prejšnje stanje, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi tožeča stranka navaja, da prvo sodišče neutemeljeno meni, da bi lahko njun pooblaščenec s pomočjo staršev obvestil sodišče o bolezni, saj njegovi starši nimajo nobenega nadzora nad poslovanjem, niti ne vedo kako vodi spise, saj je mati le gospodinja, oče pa mesar, zato je zaključek, da bi pooblaščenec s pomočjo staršev lahko obvestil sodišče o bolezni, zmoten. Bolezen je tisti opravičljiv razlog, ki utemeljuje predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje. Podrejeno tožeča stranka predlaga zaslišanje očeta pooblaščenca.

V pritožbi zoper sklep, da je tožba umaknjena, tožnika navajata, da je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz čl. 354/2 tč. 7 ZPP, ker je sodišče na glavno obravnavo vabilo le pooblaščenca ne pa tudi strank, kar je v nasprotju s čl. 114 ZPP.

Pritožbi nista utemeljeni.

Vrnitev v prejšnje stanje dovoli sodišče na predlog, če spozna, da je stranka zamudila narok iz opravičenega razloga. Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bil pooblaščenec tožnikov v času naroka (11.2.1993), na katerem je prišlo do umika tožbe, bolan in da je ta bolezen nastopila 5 dni pred narokom, je tudi po oceni pritožbenega sodišča pooblaščenec tožnikov imel možnost, da preko staršev sporoči svojo opravičeno odsotnost, kot je storil za sodišče v K. Če pa tega ni mogel, kot sedaj trdi v pritožbi, pa bi moral imeti pooblaščenec delo v svoji pisarni organizirano tako, da bi bilo to možno storiti.

Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je kljub ugotovljeni bolezni poblaščenca tožnikov zavrnilo predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Dokaznega postopka po oceni pritožbenega sodišča ni potrebno dopolnjevati z zaslišanjem očeta pooblaščenca.

Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, ko je štelo tožbo za umaknjeno, ker so bili v konkretnem primeru dvakrat izpoljeni razlogi za mirovanje (4. odst. čl. 216 ZPP), oziroma, ker stranki dvakrat nista prišli na narok (čl. 465 ZPP). Če ima stranka v postopku pooblaščenca, se vročitev opravi na veljaven način le pooblaščencu (prvi odstavek čl. 138 ZPP). Sodišče vabi stranko samo kadar smatra, da je potrebno, da se sama izjasni o dejstvih, ki jih je treba ugotoviti v pravdi (čl. 89 ZPP) in kadar jo vabi na zaslišanje (prvi odstavek čl. 269 ZPP). V nobenem drugem primeru pa strank, ki imajo pooblaščenca, ni potrebno vabiti. Sodišče prve stopnje s tem, ko na narok na katerem je prišlo do pravnih posledic, ni vabilo tožnikov, ni storilo absolutne bistvene kršitve določb postopka iz čl. 354/2 tč. 7 ZPP, saj je bilo glede na zgoraj navedeno tožnikoma dana možnost obravnavanja pred sodiščem prve stopnje.

Obe pritožbi je bilo zaradi tega zavrniti kot neutemeljeni in potrditi pravilen sklep sodišča prve stopnje (čl. 380 tč. 2 ZPP).