Jedro

Objektivni razlog za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika po 125. členu Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l.RS št.67/93) - ZPPSL, zaradi oškodovanja upnikov je podan, kadar se zaradi sklenjenega oz. izvršenega posla v korist enega upnika, zmanjša stečajna masa na škodo drugih stečajnih upnikov. Pogodba o pristopu k dolgu, je po vsebini pogodba o prevzemu dolga, saj je v 2. členu pogodbe določeno, da je dolžnik prost svoje obveznosti. Prevzem dolga je pogodba med novim dolžnikom in prvotnim dolžnikom ali pogodba med novim dolžnikom in upnikom. Podpisnika sta tožeča stranka kot prevzemnik dolga - novi dolžnik in tožena stranka kot upnik. S tem, ko je tožeča stranka z izopodbijanim pravnim dejanjem postala dolžnik tožene stranke in sta stranki terjatve pobotali, ni prišlo do oškodovanja stečajne mase tožeče stranke. Tožeča stranka bi kot dolžnik J.I. morala v stečajno maso plačati 100% terjatev, saj v trenutku sklenitve posla še ni bila v stečaju. Ko je prevzela dolg in postala upnik tožene stranke ter s kompenzacijo zaprla terjatve, se ni aktiva tožeče stranke nič zmanjšala, prav tako se ni povečala pasiva tožeče stranke. Zato stečajna masa tožeče stranke z izpodbijanim pravdnim dejanjem ni bila oškodovana.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni, tako da glasi: "Tožbeni zahtevek, ki glasi: Ugotovi se, da nima učinka proti stečajni masi tožeče stranke naslednje pravno dejanje: 1.Sklenitev pogodbe o prevzemu dolga z dne 5.8.1996, s katero je tožeča stranka J.M.d.d., prevzela dolg družbe J.I.d.o.o. - v stečaju, do družbe L.d.o.o. V.P. v znesku 2.554.000,00 sit. 2. Tožena stranka L.d.o.o. V.P.je dolžna vrniti v stečajno maso tožeče stranke znesek 2.554.000,00 sit, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje - to je od 11.4.1997 pa do plačila, vse v roku 8 dni, da ne bo izvršbe." se zavrne.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 98.892,50 (osemindevetdest tisoč osemstodvaindevetdeset celih petdeset) sit, vse v roku 8 dni, da ne bo izvršbe.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je sklenitev pogodbe o prevzemu dolga, s katero je tožeča stranka prevzela dolg družbe J.I. d.o.o. - v stečaju, do tožene stranke, v znesku 2.554.000,00 sit, brez pravnega učinka proti stečajni masi tožeče stranke in toženi stranki naložilo plačilo navedenega zneska s pripadki v stečajno maso.

Tožena stranka je v pravočasni pritožbi izpodbijala prvostopno sodbo iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava z navedbo, da po izpodbijani pogodbi o prevzemu dolga, ki je bila sklenjena med družbo J.I. d.o.o. kot odstopnikom dolga in tožečo stranko kot prevzemnikom dolga, tožena stranka nima položaja stranke. Tudi, če se sprejme, da ta pogodba nima pravnega učinka do stečajne mase in je vzpostaviti pravni položaj, kot je bil pred sklenitvijo sporne pogodbe, tožeča stranka ne dolguje zneska toženi stranki, ampak je dolžnik še naprej družba J.I. d.o.o. Koristi od sklenitve posla je nedvomno imela družba J.I. d.o.o. Če se iz navednih dejstev napravi sklep, je nedvomno, da pogodba o prevzemu dolga, potem ko je prenehala učinkovati, nima za posledico obveznosti tožene stranke, da plača v stečajno maso 2.554.000,00 sit. Takšna posledica bi kvečjemu lahko nastopila z neučinkovanjem zatrjevanega pobota, v ta posel pa tožba ne posega.

Sodišče druge stopnje je preiskusilo prvostopno sodbo v napadenem delu in v mejah uveljavljenih razlogov, kakor tudi v smeri tistih pritožbenih razlogov, na katere se mora ozirati po uradni dolžnosti.

Pri tem preiskusu je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba utemeljena iz naslednjih razlogov: Objektivni razlog za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika po 125. členu Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l.RS št.67/93) - ZPPSL, zaradi oškodovanja upnikov je podan, kadar se zaradi sklenjenega oz. izvršenega posla, v korist enega upnika, zmanjša stečajna masa na škodo drugih stečajnih upnikov.

Pogodba o pristopku k dolgu, ki je predmet izpodbijanja, je po vsebini pogodba o prevzemu dolga, saj je v 2. členu pogodbe določeno, da je dolžnik prost svoje obveznosti. Prevzem dolga je pogodba med novim dolžnikom in prvotnim dolžnikom ali pogodba med novim dolžnikom in upnikom (glej Cigoj: Zakon o obligacijskih razmerjih s komentarjem, ČZ UL SRS, Lj. 1978, st. 408). Podpisnika sta tožeča stranka kot prevzemnik dolga - novi dolžnik in tožena stranka kot upnik.

Zato dejstvo, da J.I.d.o.o., ki je v trenutku sklenitve pogodbe bila v stečaju, ni podpisnik pogodbe, v predmetni zadevi ni pomembno.

Tožeča stranka je s pogodbo prevzela dolg J.I. do tožene stranke in istočasno pobotala svoj dolg, ki ga je imela do J.I. (izhaja iz 6. člena pogodbe - priloga A3). Tožena stranka je bila dolžnik tožeče stranke (izhaja iz kontnih kartic - priloga A4-A6). S tem, ko je tožeča stranka z izopdbijanim pravnim dejanjem postala dolžnik tožene stranke in sta stranki terjatve pobotali, ni prišlo do oškodovanja stečajne mase tožeče stranke. Tožeča stranka bi kot dolžnik J.I. morala v stečajno maso plačati 100% terjatev, saj v trenutku sklenitve posla še ni bila v stečaju. Ko je prevzela dolg in postala upnik tožene stranke ter s kompenzacijo zaprla terjatve, se ni aktiva tožeče stranke nič zmanjšala, prav tako se ni povečala pasiva tožeče stranke. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da stečajna masa tožeče stranke, z izpodbijanim pravdnim dejanjem ni bila oškodovana. Res pa je, da bi bila s prevzemom dolga in kompenzacijo eventualno oškodovana stečajna masa J.I. v korist tožene stranke, saj bi tožena stranka, kot stečajni upnik, iz stečajne mase verjetno dobila samo sorazmerno poplačilo, vendar to ni predmet tega postopka.

Pritožbeno sodišče je zaradi navedenega ugotovilo, da je pritožba tožene stranke utemeljena, zato je, ob uporabi 2. točke prvega odstavka 373. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, spremenilo odločitev prvostopnega sodišča, kakor izhaja iz izreka te sodbe.

Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni zahtevala povrnitve pravdnih stroškov (niti v posebnem predlogu na podlagi 164. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 166. člena ZPP in prvega odstavka 154. člena ZPP odločilo samo o pritožbenih stroških. Pooblaščenec je priglasil sodno takso po Taksni tarifi I.1 Zakona o sodnih taksah za pritožbo, v znesku 51.080,00 sit in nagrado po odvetniški tarifi 625 točk x vrednost točke = 76,50 sit ali 47.812,50 sit; skupaj stroški 98.892,50 sit.