Jedro

V posestnem sporu je obravnava osredotočena (in hkrati omejena) na ugotavljanje in dokazovanje zadnjega stanja posesti in nastalega motenja.

Napačno je stališče, da je mirnost posesti pogoj za sodno varstvo. Zadnja mirna posest je pojem, ki ga SPZ pozna pri urejanju meje, ne določa pa ga kot predpostavko za posestno varstvo.

Neutemeljena je nadalje pritožbena graja, da bi moralo sodišče ugotavljati, ali je toženec ravnal v okviru dovoljene samopomoči. Namen posestnega varstva je v ohranitvi dotedanjega načina uporabe stvari (v začasnem zavarovanju dotedanjega načina izvrševanja posesti, do rešitve spora o pravici do posesti) oziroma v preprečevanju samovoljnih posegov v posest drugega. Samopomoč je izjema od pravila o posestnem varstvu, zato jo je treba interpretirati izjemno restriktivno. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženec ni podal konkretiziranih trditev, ki bi omogočale presojo, ali je nasproti tožnikoma izvajal samopomoč, torej presojo, ali je bila nevarnost neposredna, samopomoč pa takojšnja in nujna ter po načinu ustrezna okoliščinam, v katerih je obstajala nevarnost.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi izdalo sklep o začasni odredbi, s katerim je tožencu naložilo, (1) da v roku 24 ur vzpostavi prejšnje posestno stanje tako, da za potrebe nemotene uporabe stanovanjske enote v pritličju stavbe št. 198, v izmeri 60 m2, na naslovu A. 10, B., parcela 112/2, k. o. ..., odstrani vse fizične zapore/ovire, tako da: - odstrani ali odpre dvokrilno kovinsko ograjo na dovozni poti, ki vodi preko javne poti (parcela ... 767) preko parcele ... 113, do parcele ... 112/2 ter na ta način omogoči dostop z vozili, - zamenja ključavnico na vhodnih vratih stanovanjske enote s prvotno ključavnico ali/in tožnikoma izroči dva kompleta ključev novo nameščene ključavnice, - uredi priklop bojlerja za toplo vodo, priklop in vzpostavitev optične povezave, ki zagotavlja internetne in TV storitve, ter priklop električne energije za potrebe stanovanja, in omogoči dostop do drvarnice in centralne peči v njej, s čimer bo tožnikoma omogočen nemoten dostop do stanovanja in njegova uporaba, vključno s parkiranjem pred stavbo št. 198 ter z možnostjo neprekinjene uporabe tople vode, električne energije, ogrevanja in optične povezave; (2) da se vzdrži kakršnegakoli nadaljnjega motilnega dejanja, zlasti zamenjave ključavnice na stanovanjski enoti, fizičnega oviranja dostopa, dovoza in parkiranja ter odstranitve predmetov tožnikov, odklopa stanovanja z električnega omrežja, optične povezave in odklopa bojlerja, vse pod grožnjo denarne kazni v višini 1.000 EUR. Z izpodbijanim sklepom je toženčev ugovor zoper izdano začasno odredbo zavrnilo.

2.Toženec, ki se zoper sklep pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP1 (v zvezi s 15. členom ZIZ2), pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep ustrezno spremeni in predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, oziroma podredno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

2.Trdi, da ni podana temeljna predpostavka za posestno varstvo - zadnje mirno posestno stanje, kar pomeni, da verjetnost terjatve ni izkazana. Mirna posest je pravni standard, ki predpostavlja odsotnost konfliktnega razmerja glede posesti. Zahteva se, da je posest navzven nesporna, oziroma da se ne izvaja v okoliščinah stalnega konflikta, groženj in nevarnosti. Sodišče ni ugotavljalo dejstev, ki so odločilna pri presoji zadnje mirne posesti, in sicer, da je toženec tožnika 5. 10. 2025 pisno obvestil, da pogodbe ne bo podaljšal, da ju je 23. 10. 2025 pozval k izselitvi in da je tožnik ponaredil najemno pogodbo ter na tej podlagi prijavil začasno prebivališče. Toženec je torej že pred domnevnim motilnim ravnanjem jasno izrazil voljo po prenehanju uporabe nepremičnine. Posest je postala konfliktna, kar izključuje obstoj "zadnje mirne posesti". Sodišče tudi ni opravilo tehtanja med posegom v lastninsko pravico toženca in ciljem začasne ureditve razmerja. Učinek izdane začasne odredbe je v nasprotju z naravo ureditvene začasne odredbe, ki ne sme nadomestiti končne odločbe, oziroma ne sme ustvariti položaja, ki ga bo morda treba ponovno odpravljati. Toženec je uporabil sodno pot za odpoved najemnega razmerja (drugačna ugotovitev sodišča je napačna): 2. 12. 2025 je vložil tožbo na izpraznitev nepremičnine, podal je tudi več prijav na policijo. Toženec je bil prisiljen ukrepati takoj, da bi pred zastraševanjem in grožnjami zaščitil sebe in družino. Sodišče bi moralo presoditi, ali so bile v času ukrepanja podane okoliščine, ki utemeljujejo dovoljeno samopomoč.

3.Tožnika v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožnika s tožbo, ki ima pravno podlago v določbah 32. do 34. člena SPZ3, zahtevata vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja (odstranitev fizičnih ovir do stanovanja in drvarnice ter z dovozne poti, zamenjavo ključavnice s prvotno ali izročitev ključev za novo ključavnico, priklop bojlerja za toplo vodo in električne energije ter vzpostavitev optične povezave) in prepoved bodočih podobnih motilnih ravnanj. Skupaj s tožbo sta predlagala izdajo regulacijske začasne odredbe, katere namen je takojšnja ureditev spornega razmerja in katere vsebina se (v pretežnem delu) prekriva z vsebino tožbenega zahtevka.

6.Sodišče prve stopnje je presojo o verjetnem obstoju terjatve (1. odstavek 272. člena ZIZ) oprlo na ugotovitve, - da imata tožnika v najemu toženčevo stanovanje na naslovu A. 10, B. (kar izkazujeta pogodbi o najemu, sklenjeni za obdobji od 1. 10. 2024 do 30. 9. 2025 in od 1. 10. 2025 do 1. 10. 2026), - da imata tožnika na navedenem naslovu za obdobje od oktobra 2025 do oktobra 2027 prijavljeno začasno prebivališče, tožnik pa ima na tem naslovu tudi registrirano podjetje, - da je toženec z zatrjevanimi ravnanji (časovno umeščenimi v obdobje od 20. 10. 2025 do 13. 11. 2025) motil posest tožnikov, in - da toženec ni konkretiziral navedb o prekinjeni, konfliktni in nevarni posesti tožnikov (tožnik naj bi izvajal nevarne posege v instalacije, ogrevalni sistem, konstrukcijske elemente objekta, vstopal v kletne prostore brez dovoljenja, povzročal poškodbe, ogrožal varnost toženčeve družine in mladoletnih otrok, vendar toženec nobenega od teh ravnanj ni konkretno časovno in krajevno opredelil). Ker je toženec s svojimi motilnimi ravnanji posegel v pravico tožnikov do doma, je podana tudi predpostavka iz 2. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ4.

7.Najprej velja poudariti, da pritožnik v okviru pritožbenih navedb ne nasprotuje utemeljitvam, da tožnikoma zaradi ugotovljenih motilnih ravnanj grozi nastanek težko nadomestljive škode, in da je glede na vsebino izdane začasne odredbe zmotno pritožbeno stališče o njeni nereverzibilnosti.

8.V posestnem sporu je obravnava osredotočena (in hkrati omejena) na ugotavljanje in dokazovanje zadnjega stanja posesti in nastalega motenja (prvi odstavek 33. člena SPZ). Pritožnik se sklicuje na listini, s katerima je izrazil voljo po prenehanju uporabe nepremičnine (obvestilo o nepodaljšanju najemne pogodbe, poziv k izselitvi), glede katerih mu je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da gre za dokaze, usmerjene v dokazovanje, da tožnika nimata pravnega naslova za bivanje (da nimata pravice do posesti), kar ni predmet obravnave v motenjski pravdi. Iz enakega razloga v tem sporu ne morejo biti pravno upoštevne navedbe, da je tožnik ponaredil (drugo) najemno pogodbo, da je na podlagi ponarejene pogodbe prijavil začasno prebivališče in da je toženec uporabil sodno pot za odpoved najemnega razmerja. Da sta tožnika pred motilnimi dejanji izvrševala posest (kar je šteti za zadnje stanje posesti), izkazuje (tudi) toženčev poziv k izselitvi z dne 23. 10. 2025 (priloga B6), torej dokaz, na katerega se je v utemeljitev ugovornih navedb skliceval toženec.

9.Pritožnik očitanih motilnih ravnanj ni zanikal. Glavnina njegovih pritožbenih navedb se nanaša na zmotnost presoje glede zadnjega stanja posesti, pri čemer je napačno njegovo stališče, da je mirnost posesti pogoj za sodno varstvo. Zadnja mirna posest je pojem, ki ga SPZ pozna pri urejanju meje (77. člen), ne določa pa ga kot predpostavko za posestno varstvo.5 To izhaja iz določbe drugega odstavka 33. člena SPZ, da uživa posestno varstvo tudi posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali z zlorabo zaupanja - razen nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč iz 31. člena6 tega zakona. Četudi je torej toženec že pred motilnimi ravnanji nasprotoval posesti tožnikov (ju pozval k izselitvi), to ne pomeni, da je sodno varstvo izključeno, oziroma da terjatev ni z verjetnostjo izkazana - tudi sporna uporaba uživa posestno varstvo.

10.Neutemeljena je nadalje pritožbena graja, da bi moralo sodišče ugotavljati, ali je toženec ravnal v okviru dovoljene samopomoči. Namen posestnega varstva je v ohranitvi dotedanjega načina uporabe stvari (v začasnem zavarovanju dotedanjega načina izvrševanja posesti, do rešitve spora o pravici do posesti) oziroma v preprečevanju samovoljnih posegov v posest drugega. Samopomoč je izjema od pravila o posestnem varstvu, zato jo je treba interpretirati izjemno restriktivno.7 Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženec ni podal konkretiziranih trditev, ki bi omogočale presojo, ali je nasproti tožnikoma izvajal samopomoč, torej presojo, ali je bila nevarnost neposredna, samopomoč pa takojšnja in nujna ter po načinu ustrezna okoliščinam, v katerih je obstajala nevarnost. Za takšno utemeljitev je umanjkala najmanj časovna opredelitev tožnikovih domnevno ogrožujočih ravnanj. Tudi v pritožbi podana trditev, da je bil toženec prisiljen ukrepati takoj, da bi pred verbalnimi grožnjami, zastraševanji in nevarnimi ravnanji zaščitil sebe in družino, je ostala na ravni pavšalnosti. Ker toženec ni izkazal, da bi bila njegova motilna ravnanja dejanja dovoljene samopomoči, imata tožnika zoper njega posestno varstvo ne glede na morebitno vicioznost.

11.Četudi izdana začasna odredba posega v toženčeva lastninska upravičenja, to glede na poglavitne cilje posestnega varstva, opisan domet motenjske pravde in izpolnjene pogoje za zavarovanje z začasno odredbo ne more voditi k drugačni odločitvi od izpodbijane.

12.Ker niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo ter sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

13.Kadar je postopek zavarovanja del pravdnega postopka, so stroški zavarovanja terjatve sestavni del pravdnih stroškov. O pritožbenih stroških bo zato odločeno s končno odločbo (4. odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

2Zakon o izvršbi in zavarovanju, Ur. l. RS, št. 51/1998, s spremembami in dopolnitvami.

3Stvarnopravni zakonik, Ur. l. RS, št. 87/2002, s spremembami in dopolnitvami.

4Upnik mora verjetno izkazati, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode.

5Tako tudi sklepa VSL II Cp 801/2025 z dne 2. 6. 2025 in I Cp 4442/2009 z dne 3. 3. 2010.

6Posestnik ima pravico do samopomoči proti tistemu, ki neupravičeno moti njegovo posest ali mu jo odvzame. Pogoj pa je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna ter da način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost.

7Glej R. Vrenčur, SPZ s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 189.