Jedro

Pravilen je materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je imel tožnik le položaj prekarista, zato mu je bil utemeljeno preklican neomejen dostop do večnamenskega prostora.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, s katerim je zahteval, da je toženka dolžna v roku 8 dni vzpostaviti prejšnje posestno stanje tako, da tožniku ponovno usposobi pristopno kartico, ki omogoča vstop v skupne prostore etažnih lastnikov za sestanke v naselju A., na naslovu B., in mu ponovno v celoti omogoči vstop v skupne prostore etažnih lastnikov za sestanke v naselju A. na naslovu B., brez pogojevanja izkazanega namena uporabe prostora ob predhodni najavi toženki. Zavrnilo je tudi prepovedni del zahtevka ter odločilo, da je tožnik dolžan toženki povrniti njene pravdne stroške v višini 1.194,62 EUR, v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

2.Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožil tožnik. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa naj izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi. Navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vseh dokazov, ni navedlo konkretnih in prepričljivih razlogov, zakaj listini pod zaporednima številkama A26 in A27 nista pomembni za odločitev. Izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih. Tožniku sta bili kršeni pravici do enakega varstva pravic in do pritožbe. Sodišče v obrazložitvi pride v nasprotje samo s seboj, ko sporni prostor hkrati opredeli kot večnamenski skupni prostor in kot tehnični prostor z omejenim dostopom. Ta ugotovitev je v očitnem nasprotju z vsemi predloženimi listinskimi dokazi in izpovedbami prič, ki potrjujejo njegovo redno družabno rabo. Neutemeljena teža je pripisana evidenčnemu listu in pavšalnim varnostnim razlogom. Evidenčni list je enostranski akt upravnika, ki ne more omejevati pravic etažnih lastnikov. Prav tako je sklicevanje na pavšalne varnostne razloge neutemeljeno, saj tožena stranka ni predložila nobenega konkretnega dokaza, ki bi utemeljeval obstoj nevarnosti in nujnost spornega ukrepa. Temeljna napaka sodišča prve stopnje je v zmotni uporabi določb Stanovanjskega zakona (SZ-1). Kot je ustaljeno v sodni praksi, se za upravljanje stavb, v katerih so izključno poslovni prostori, uporabljajo določbe Stvarnopravnega zakonika (SPZ) o upravljanju solastnine. Posledično upravnik v tem razmerju nima posebnih pooblastil, ki mu jih podeljuje SZ-1, temveč deluje izključno na podlagi pogodbenega mandata z lastniki. Ker je sodišče svojo odločitev oprlo na napačno materialnopravno podlago, je zmotno presodilo obseg pooblastil toženke in posledično napačno odločilo o tožbenem zahtevku. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev zmotno oprlo na presojo obstoja pravice do posesti, namesto da bi se, kot to izrecno določa 1. odstavek 33. člena SPZ, osredotočilo na zadnje stanje mirne posesti in nastalo motenje. V postopkih zaradi motenja posesti je odločilno zgolj dejansko stanje in samovoljnost motenja. S tem, ko je sodišče presojalo vprašanja, ki niso predmet posestnega spora, je zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče je spregledalo, da je tožena stranka (upravnik) s samovoljnim vpogledom v evidence pristopnih kartic ravnala protipravno. Upravnik je v razmerju do etažnih lastnikov obdelovalec osebnih podatkov, ki sme podatke obdelovati zgolj po dokumentiranih navodilih upravljavca (etažnih lastnikov). Takšno protipravno dejanje dokazuje samovoljnost in arbitrarnost motilnega dejanja v smislu 32. člena SPZ, česar sodišče ni upoštevalo.

3.Toženka je na pritožbo odgovorila in predlagala zavrnitev pritožbe.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Uvodoma pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ko naj se ne bi opredelilo do vseh predlaganih dokazov. Obrazložilo je, da listini pod A26 in A27 nista relevantni za odločitev v tem sporu. Pritožnik v pritožbi ne pojasni, katero odločilno dejstvo je z njima dokazoval, zato zatrjevane kršitve ne izkaže.

6.Tožnik v postopku na prvi stopnji ni navajal, da gre pri spornih prostorih za izključno poslovne prostore, zaradi česar bi po njegovem sodišče moralo uporabiti določbe SPZ. V tožbi (stran 3) se je celo sam skliceval na dejstvo, da je treba v zvezi s spornim skupnim prostorom uporabiti SZ-1. Trditev o tem, da gre v stavbi izključno za poslovne prostore, predstavlja nedopustno pritožbeno novoto (1. odst. 337. člena ZPP). Enako velja za trditve o samovoljnem vpogledu v evidence pristopnih kartic in nedovoljenem obdelovanju osebnih podatkov.

7.V razlogih sodišča tudi ni zatrjevanega nasprotja v opredelitvi spornega prostora, kjer naj bi prišlo do zatrjevanega motenja posesti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo sledeča odločilna dejstva:

-v okviru soseske A. obstaja večnamenski skupni prostor, v katerega se pride skozi steklena zaklenjena vrata. Ko se vstopi skozi ta vrata, je na desni strani večnamenski skupni prostor, naravnost toaleta, na levi strani pa prostor, kjer se nahajajo peči, glavni števci za vodo, ventili, t.i. tehnični prostor, ki je še posebej zaklenjen. Dostop skozi steklena vrata je možen le s kartico, ki jo aktivira podjetje C. d.o.o. Le v času, ko se jim posebej odobri dostop do večnamenskega prostora, se jim na to kartico namesti začasen dostop do večnamenskega prostora;

-za dostop morajo etažni lastniki izpolniti evidenčni list za uporabo večnamenske dvorane - skupnega prostora, ko je dvorana prosta, se etažnemu lastniku uporabo dovoli za določen dan in določeno časovno obdobje;

-tudi tožnik je moral sprva takšen evidenčni list izpolniti, vendar mu je bil pred leti nato omogočen neomejen dostop do prostora, tako da mu v nadaljevanju ni bilo več treba sproti zaprošati in izpolnjevati evidenčnega lista. Prost dostop mu je bil omogočen zato, ker naj bi imel funkcijo člana nadzornega odbora in je sodeloval pri organizaciji sestankov, ki so bili namenjeni tudi grajanju dela upravnika. Tožniku od tedaj dalje ni bilo več treba vsakič posebej zaprositi za dostop do večnamenskega prostora;

-decembra 2023 je bil tožniku prosti dostop s strani upravnika preklican, za kar je izvedel dne 26. 8. 2024, ko je skušal s pristopno kartico vstopiti v te prostore, pa je bil neuspešen;

-tožnik po tem dogodku ni posebej zaprosil, da se mu omogoči dostop na določen čas za omejeno časovno obdobje, torej ni izpolnil evidenčnega lista, kot ga mora izpolniti vsak etažni lastnik;

-tožniku do zdaj ni nihče preprečil uporabe prostora na ustaljen način, kot velja za vse druge etažne lastnike, torej da izpolni evidenčni list in najavi termin uporabe prostora. Na takšen način tožniku ni bistveno kršen način izvajanja soposesti z drugimi etažnimi lastniki oziroma uporabniki posameznih delov, omogoča pa mirno souporabo prostorov etažnim lastnikom večih stavb v naselju A. Tožnik tudi do sedaj ni mogel uporabljati skupnega prostora takrat, ko ga je že uporabljal kdo drug.

8.Ne drži pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno težo pripisalo evidenčnemu listu in pavšalnim varnostnim razlogom. Sodišče je v razlogih sklepa le obrazložilo, kakšen je bil ustaljen način uporabe spornega skupnega prostora (predhodna izpolnitev evidenčnega lista) in da takšna uporaba omogoča mirno souporabo prostora etažnim lastnikom večih stavb. Sodišče prve stopnje tudi ni odločalo o pravici do posesti, kot zmotno meni pritožba. Sodišče je ugotovilo, da je bil tožniku dostop do prostora dodeljen le do preklica z namenom organiziranja neformalnih sestankov etažnih lastnikov, ti sestanki pa se od konca leta 2015 niso več sklicevali, tožnik pa sicer neke uradne ali neuradne funkcije nima. Teh ugotovitev pritožba ne izpodbija. Pravilen je zato materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je imel tožnik le položaj prekarista, zato mu je bil utemeljeno preklican neomejen dostop do večnamenskega prostora. Tožnik pa bo v prihodnje lahko uporabljal prostor na ustaljen način, kot velja za vse druge etažne lastnike (izpolnitev evidenčnega lista in najava termina uporabe prostora), takšne uporabe mu do zdaj še nihče ni preprečil.

9.Glede na navedeno in ker ni našlo kršitev, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10.Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. člena ZPP), toženka pa z odgovorom na pritožbo ni bistveno prispevala k razjasnitvi zadeve, zato ti stroški niso bili potrebni (1. odst. 155. člena ZPP).