Jedro

Obveznost odzivanja na pozive delodajalca v času bolniškega staleža in v tem okviru pojasnjevanja ravnanj (v roku 24 ur) delavca, ki je začasno nezmožen za delo, ni obveznost, ki bi bila vsebovana v prvem odstavku 36. člena ZDR-1. Ne gre za bistveno okoliščino, ki vpliva oziroma bi lahko vplivala na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Na izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja vpliva okoliščina, da je delavec v bolniškem staležu, in o tem je delavec delodajalca dolžan obvestiti. Ni pa ga dolžan obvestiti o tem, kakšen je njegov režim zdravljenja oziroma gibanja, kot ni dolžan pojasnjevati svojih ravnanj oziroma se odzivati na s tem povezane pozive delodajalca, podane po zasebnem detektivu.

Toženka je tožnici v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega ravnanja očitala ravnanje, ki ne predstavlja kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Tožnica ni imela obveznosti odzvati se na pozive iz zapisnikov o kontroli bolniškega staleža, kot utemeljeno navaja v pritožbi.

Izrek

I. Pritožbi tožnice se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje - delno spremeni, tako da se v tem delu glasi: "Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 26. 1. 2021 je nezakonita, tako da tožeči stranki na podlagi te odpovedi delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo."; - delno razveljavi v nespremenjenem izpodbijanem delu ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za: (1) ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 26. 1. 2021 in prenehanja delovnega razmerja tožnice pri toženki, ki še traja; (2) reintegracijo in prijavo v obvezna socialna zavarovanja; (3) obračun bruto plač za čas od prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo, odvod davkov in prispevkov ter izplačilo neto zneskov; (4) plačilo pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude (točka I izreka). Odločilo je, da stranki krijeta vsaka svoje pravdne stroške (točka II izreka).

2. Zoper navedeno sodbo razen odločitve o pravdnih stroških toženke v točki II izreka se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica. Navaja, da je takoj po nastopu bolniškega staleža o tem obvestila delodajalca. Izpolnila je obveznost obveščanja. Obveznosti, da med bolniškim staležem obvešča delodajalca, delavec nima kot tudi nima obveznosti, da preverja, ali mu je delodajalec pustil kakšno obvestilo v poštnem nabiralniku. Delavec se ni dolžan odzvati na pozive, naj pojasni svoja ravnanja v času bolniškega staleža. Delodajalec ima možnost morebitne kršitve bolniškega staleža sankcionirati, dokazno breme, da delavec krši bolniški stalež, je na njem. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo. Zmotno je ugotovilo dejansko stanje, predvsem glede tega, kdaj je tožnica pozive toženke prejela. Toženka ni predložila nobenega dokaza, da je bilo to istega dne, kot so bili pozivi izdani. Toženka jih ni osebno vročala. Tožnica ni pričakovala pošte. Nabiralnika ni preverjala. Pozive je prejela dne 7. 12. 2020. Tega dne se je zglasila pri toženki. Drugačne ugotovitve sodišča prve stopnje so neobrazložene. Sodbe ni mogoče preizkusiti. Podana je kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana odločitev je arbitrarna. Sodišče prve stopnje neutemeljeno šteje, da bi toženka že na podlagi prve kršitve, ki je bila podlaga za pisno opozorilo, lahko podala odpoved. Toženka je iskala novo kršitev, saj je pisno opozorilo podala deset mesecev prej. Tožnici ni imela kaj očitati, delo je opravljala nadpovprečno. Tožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe spremeni, tako da zahtevku ugodi, oziroma ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo prereka navedbe tožnice. Navaja, da je tožnica kršila 36. člen ZDR-1. Tudi v času bolniškega staleža je bila dolžna toženko obveščati o vseh okoliščinah, ki vplivajo na delovno razmerje. Dolžna je bila pojasniti svojo odsotnost od doma v času bolniškega staleža. Njene navedbe, da enkrat mesečno preveri poštni nabiralnik, so neresnične. Neprepričljive so navedbe, da je nabiralnik preverila dne 7. 12. 2021 ob 5.40 uri, saj ni jasno, kakšno pisanje bi v ponedeljek zgodaj zjutraj pričakovala. Tožnica je v času bolniškega staleža odhajala od doma, kar pomeni, da je pisanja, ki so gledala iz nabiralnika, videla. Toženka jih ni bila dolžna nabiti na vrata. V času bolniškega staleža je tožnici izplačevala nadomestilo plače. Imela je pravico preveriti, ali bolniškega staleža ne krši. Režim zdravljenja je od tožničine osebne zdravnice pridobila šele kasneje. Tožnica v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prerekala dolžine roka, ki ga je dodelila toženka oziroma zasebni detektiv. Novote niso dopustne. V pritožbi zmotno meni, da obveščanje o režimu zdravljenja ni del 36. člena ZDR-1. Delodajalec ima pravico pridobivati informacije in kršitve bolniškega staleža sankcionirati. Tožnica je, ker se na pozive ni odzvala, toženko onemogočila v preverjanju bolniškega staleža. Z odhodi od doma bi ga lahko kršila. Ugotovljeni kršitvi iz pisnega opozorila tožnica ni oporekala. Toženka pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti kršitve iz 14. člena ZPP, ki jo uveljavlja pritožba. Na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje je sprejelo materialnopravno neutemeljeno in preuranjeno odločitev.

6. Toženka je tožnici po pisnem opozorilu z dne 4. 2. 2020 podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v kateri ji je očitala, da se v času od 1. 12. 2020 do 4. 12. 2020 ni odzvala na pozive iz zapisnikov o kontroli bolniškega staleža, s katerimi je bila pozvana, da v roku 24 ur pojasni svojo odsotnost od doma, ki so bili puščeni v njenem poštnem nabiralniku dne 1. 12. 2020, 2. 12. 2020 in 3. 12. 2020. Očitala ji je, da je kršila obveznost obveščanja, določeno v prvem odstavku 36. člena ZDR-1. 7. Krivdni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi je v 3. alineji prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.) opredeljen kot kršenje pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. V 36. členu ZDR-1 je določena obveznost delavca, da obvesti delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznostih, in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja.

8. Tožnica je bila od 30. 11. 2020 do 4. 12. 2020 v bolniškem staležu. Toženka ji ne očita, da je o bolniškem staležu ni obvestila (kar je bila dolžna storiti na podlagi prvega odstavka 36. člena ZDR-1; nasprotno ravnanje bi lahko predstavljalo razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1) niti ji ne očita, da bi bolniški stalež kršila, da bi ravnala v nasprotju z navodili zdravnika (kar bi lahko predstavljalo razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1). Da lahko preveri spoštovanje bolniškega staleža, ima delodajalec pravico sam oziroma preko zasebnega detektiva preveriti, ali delavec spoštuje režim zdravljenja oziroma gibanja, ki ga pridobi neposredno od pristojnega zdravnika.

9. Toženka je po zasebnem detektivu preverjala bolniški stalež tožnice in ji v tem okviru v poštnem nabiralniku pustila tri pozive. Nebistveno je, ali je tožnica te pozive prejela istega dne, kot so bili izdani, ali kasneje in ali je skladno z njimi ravnala. Tožnica v času bolniškega staleža ni bila dolžna toženki pojasnjevati, kakšen je njen režim zdravljenja oziroma gibanja niti ne, ali se ga drži ter kje se nahaja, kadar je ni doma. Če je toženka menila, da krši bolniški stalež, bi lahko njeno ravnanje sankcionirala. Ni pa zakonito ustvarila obveznosti, ki v ZDR-1 ni vsebovana, ter nato njene neizpolnitve sankcionirala.

10. Obveznost odzivanja na pozive delodajalca v času bolniškega staleža in v tem okviru pojasnjevanja ravnanj (v roku 24 ur) delavca, ki je začasno nezmožen za delo, ni obveznost, ki bi bila vsebovana v prvem odstavku 36. člena ZDR-1. Ne gre za bistveno okoliščino, ki vpliva oziroma bi lahko vplivala na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti. Na izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja vpliva okoliščina, da je delavec v bolniškem staležu, in o tem je delavec delodajalca dolžan obvestiti. Ni pa ga dolžan obvestiti o tem, kakšen je njegov režim zdravljenja oziroma gibanja, kot ni dolžan pojasnjevati svojih ravnanj oziroma se odzivati na s tem povezane pozive delodajalca, podane po zasebnem detektivu.

11. Toženka je tožnici v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega ravnanja očitala ravnanje, ki ne predstavlja kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Tožnica ni imela obveznosti odzvati se na pozive iz zapisnikov o kontroli bolniškega staleža, kot utemeljeno navaja v pritožbi.

12. Pritožbeno sodišče je utemeljeni pritožbi tožnice ugodilo in na podlagi 5. alineje 358. člena ZPP delno spremenilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje tako, da je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 26. 1. 2021 in prenehanja delovnega razmerja. V ostalem nespremenjenem izpodbijanem delu je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP), saj zaradi zmotne presoje glede zakonitosti odpovedi dejansko stanje v zvezi z nadaljnjimi zahtevki tožnice še ni ugotovljeno.

13. Pritožbeno sodišče se je glede na naravo stvari in okoliščine primera skladno s pooblastilom iz 355. člena ZPP odločilo zadevo delno vrniti v novo sojenje sodišču prve stopnje. V zvezi z zahtevkom za reintegracijo in reparacijo sodišče prve stopnje dejanskega stanja še ni ugotavljalo in tako ne gre za dopolnjevanje dokaznega postopka. Odločitev pritožbenega sodišča glede na vložitev tožbe v februarju 2021 ne bo povzročila kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

14. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).